STENOGRAFSKI BELE[KI

STENOGRAFSKI BELE[KI raboti za obemen i slo`en zakon,

od Devedeset i osmata sednica na soglasno ~len 170 od Delovnikot za

Sobranieto na Republika Makedonija, rabota na Sobranieto na Republika

odr`ana na 23 mart 2010 godina Makedonija, ovoj zakon go predlagame da

se donese po skratena postpka. Imeno

stanuva zbor samo za izmena na eden

Sednicata se odr`a vo Sobranineto na

~len od Zakonot za rabotni odnosi, a

Republika Makedonija, sala 1, so

samiot Predlog na zakon ima dva ~lena

po~etok vo 11,29 ~asot.

od koi vtoriot ~len se odnesuva na

Sednicata ja otvori i na nea periodot od koga ovoj zakon vleguva vo

pretsedava{e Trajko Veqanoski, sila.

pretsedatel na Sobranieto na Republika

Osnovnata cel na predlo`enoto

Makedonija.

izmenuvawe i doolnuvawe na Zakonot za

Trajko Veqanoski: Dami i gospoda rabotni odnosi e zaradi sproveduvawe na

pratenici, Zakonot za slu`ba vo Armijata na

Ja otvoram Devedeset i osmata sednica Republika Makedonija, koj go donesovme

na Sobranieto na Republika Makedonija. vo mart godinava kade predviduvame

Pratenicite Blado Bu~kovski, Mile voenite obvrznici od aktivniot rezerven

Andonov, Jovan Manasijevski, Besim sostav na Armijata na Republika

Dogani, Imer Selmani, Katerina Makedonija, anga`irani vo edinicite na

Dimeska, Oliver Derkoski, Pavle Armijata na Republika Makedonija zaradi

Trajanov, Liljana Popovska, Goran u~estvo vo mirovni operacii nadvor od

Misovski, Ali Ahmeti, Teuta Arifi, teritorijata na Republika Makedonija,

Ermira Mehmeti, Fazli Veliu, Xevat da im miruva rabotniot odnos za vreme

Ademi, Fulnev Ahmeti, Amdi Bajram, Daut dodeka trae nivnoto upatuvawe. Toa e vo

Rexepi, Hisen Xemaili, Arben Xaferi, soglasnost so prezemenite obvrski na

Menduh Ta~i, Imer Aliu, Sadije Iljazi i Republika Makedonija kon me|unarodnite

Meral Uzeiri Ferati, me izvestija deka organizacii Evropskata unija i NATO.

se spre~eni da prisustvuvaat na Od napred navedenite pri~ini,

sednicata. predlagame ovoj zakon da se donese po

Za sednicata izvesteni i pokaneti se skratena postapka. Blagodaram.

pretsedatelot na Republika Makedonija, Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

pretsedatelot na Vladata na Republika Predlogot na pratenicite po skratena

Makedonija, ~lenovite na Vladata na postapka da se donese zakonot za

Republika Makedonija, pretsedatelot na dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite

Sovetot na eksperti na Agencijata za odnosi, go stavam na glasawe.

supervizija na osiguruvawe na Republika

Ve povikuvam da glasame.

Makedonija, direktorot na Agencijata za

regulirawe na pazarot na `elezni~ki Gi molam slu`bite da utvrdat to~en broj

uslugi na Republika Makedonija, na prisutni pratenici vo salata.

direktorot na Agencijata za dr`avni Vo salata ima samo 55 pratenici, spored

slu`benici, direktorot na Direkcijata toa glasaweto ne e polnova`no.

za za{tita na li~nite podatoci, Gi povikuvam pratenicite da vlezat vo

pretsedatelot na Dr`avnata komisija za salata za da premineme na glasawe.

spre~uvawe na korupcija i pretsedatelot

Gi povikuvam slu`bite u{te edna{ da

na Sovetot na javnoto pretprijatie

utvrdat to~en broj na pratenici vo

Makedonska radio televizija.

salata.

Pratenicite Olivera Trajanovska i

Vo salata ima prisutni 61 pratenik,

Vesela ^estoeva predlagaat po skratena

spored toa mo`eme polnova`no da

postapka da se donese zakon za

glasame.

dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite

odnosi. Go povtoruvame glasaweto.

Predlogot na zakonot vi e dostaven. Predlogot na pratenicite po skratena

postapka da se donese zakonot za

Go molam pretstavnikot na predlaga~ot

dopolnuvawe na Zakonot za rabotnite

pratenikot Olivera Trajanovska da ja

odnosi, go stavam na glasawe.

obrazlo`i opravdanosta Predlogot na

zakonot da se donese po skratena Ve povikuvam da glasame.

postapka. Vkupno glasaa 53 pratenici, za

Ima zbor pratenikot Olivera predlogot glasaa 52, vozdr`ani nema,

Trajanovska, povelete. protiv 1 pratenik.

Olivera Trajanovska: Blagodaram. Konstatiram deka predlogot na

pratenicite e usvoen.

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani

pratenici, so ogled na toa {to ne se

98/1.-

Bidej}i Sobranieto odlu~i zakonot da se i pod treto usvojuvaweto na evropskoto

donese po skratena postapka, vrz osnova zakonodavstvo.

na ~len 171 stav 1 od Delovnikot na Kako prioriteti se izdvoeni dogovorot

Sobranieto, gi zadol`uvam Komisijata za za stabilizacija i asocijacija,

trud i socijalna politika kako rabotno informati~koto op{testvo i mediumite,

mati~no telo i Zakonodavno-pravnata `ivotnata sredina, zemjodelieto,

komisija, da raspravaat po Predlogot na bezbednosta na hrana, veterinarnite i

zakonot, za da mo`am vrz osnova na ~len fitosanitarnite primeneti politiki i

151 stav 2 od Delovnikot na Sobranieto slobodnoto dvi`ewe na stoki. Sekako,

da gi izvestam pratenicite za rokot za site ovie pokazateli se izvle~eni od

podnesuvawe na amandmani za sednicata osumte odrednici, kako {to vie

na komisiite, gi molam pretsedatelite pratenicite na Sobranieto na Republika

na komisiite da me izvestat za datumot Makedonija, dobro gi poznavate.

za odr`uvawe na sednicite na komisiite

Za `al, ovie indikatori do den denes ne

na koi }e go razgleduvaat ovoj predlog

se prezentirani na makedonskata

na zakon.

javnost, nitu pak imalo javna rasprava

Pratenicite Jovan Manasijevski, Risto za ovie kratkoro~ni pokazateli vo

Penov, Andrej @ernovski predlagaat Sobranieto na Republika Makedonija,

dnevniot red na ovaa sednica da se nitu vo Nacionalniot sovet za

doponi so informacija za revizijata na evrointegracija, nitu vo Komisijata za

pristapnoto partnerstvo. evropski pra{awa i voop{to vo bilo koj

Informacijata vi e podelena. makedonski forum ili medium.

Go molam pretstavnikot na predlaga~ot Kako pratenici od LDP uvereni sme deka

pratenikot Andrej @ernovski da ja tokmu ova e mestoto kade {to treba da

obrazlo`i itnata i neodlo`na potreba se razgleduva ovoj materijal i deka e

informacijata da bide razgledana na krajno vreme toa da go storime kako

ovaa sednica. pratenici na Sobranieto na Republika

Ima zbor pratenikot Andrej @ernovski, Makedonija.

povelete. Za `al, ovaa inicijativa ne doa|a po

Andrej @ernovski: Blagodaram onoj logi~en redosled, zna~i od Vladata

pretsedatele. na Republika Makedonija da se dostavi

do Sobranieto, tuku opozicijata,

Po~ituvani pratenici, dozvolete da

poto~no LDP go bara toa vo Sobranieto

objasnam zo{to smetam deka e

na Republika Makedonija.

isklu~itelno va`no Sobranieto da

rasprava po ovoj materijal. Prethodno napomenav deka toa e

vistinskoto mesto kade treba da se

Kon krajot na minatata godina

razgleduva ovoj materijal, osobeno {to

delegacijata na Evropskata komisija

vo ogromna mera e spomenat domenat na

dostavi do Vladata na Republika

rabota na Sobranieto na Republika

Makedonija novi kratkoro~ni pokazateli

Makedonija. Imeno se bara

za sledeweto na makedonskiot pat kon

implementirawe na Zakonot za Sobranie,

Evropskata unija, vo forma na taka

ponatamu se bara implementirawe odnosno

nare~ena revizija na pristapno

podobruvawe na Komisijata za

partnerstvo. Vo dokumentot jasno se

me|unacionalni odnosi odnosno taa da

izneseni klu~nite prioriteti so koi }e

profunkcionira. Ponatamu da

bide ocenuvan predlogot na Republika

profunkcionira vo vistinska smisla

Makedonija vo ovoj integraciski pat.

Nacionalniot sovet za evrointegracija,

Ako mo`eme kriteriumite da gi podelime i, potenciram, da se donese nov

na politi~ki, ekonomski, isto taka i na Delovnik na Sobranieto na Republika

usvojuvaweto evropskoto zakonodavstvo, Makedonija.

dozvolete nakratko da vi gi objasnam

Od toj aspekt i pri~ini LDP povede

sekoj od niv poedine~no:

inicijativa ovoj dokument da se

Politi~kite kriteriumi se razgleduvaat razgleduva na dene{nata sednica,

od aspekt na politi~ki dijalog, ponatamu i na Nacionalniot sovet za

izborite, Ohridskiot ramkoven dogovor, evrointegracii. Sakam da ve informiram

reformata na policijata, reformata na deka }e pratam pismo do pretsedatelot

sudstvoto, borbata protiv korupcijata i na Komisijata za evropski pra{awa i do

organiziraniot kriminal, reformata na pretsedatelot na Nacionalniot sovet za

javnata administracija i ~ovekovite evrointegracii kade {to baram da se

prava. razgleduva ovoj materijal i kade {to }e

Od oblasta na ekonomskite kriteriumi se go dostavam istiot. Mislam deka nema

analiziraat vrabotuvawata i socijalnata potreba da obrazlo`am zo{to e i od kade

politika, ot~etnosta na javnite slu`bi nie ja gledame itnosta da se razgleduva

i supervizijata na finansiskite uslugi na dene{nata sednica, {est meseci pred

98/2.-

noviot izve{taj za Evropskata unija ima 8. Predlog na zakon za izmenuvawe i

za `al vo Republika Makedonija eden dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na

kompleten informativen molk za toa do perewe na pari i drugi prinosi od

kade sme so na{ite reformi povrzani so kaznivo delo i finansirawe na terorizam

evrointegratskite odnosi i se nao|ame - prvo ~itawe.

polovina pretsedatelstvuvawe na 9. Predlog na zakon za izmenuvawe i

[panija, za `al rezultatite takvi kakvi dopolnuvawe na Zakonot za hartii od

{to se. O~ekuvam poddr{ka od vrednost - prvo ~itawe.

parlamentarnoto mnozinstvo zatoa {to

10. Predlog na zakon za dr`avnata

dokolku deneska ne go razgleduvame

revizija - prvo ~itawe.

odnosno na ovaa sednica ne go

razgleduvame ovoj materijal toa }e 11. Predlog na zakon za izmenuvawe i

zna~i deka i parlamentarnoto mnozinstvo dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na

otprvo odbiva i javnosta da bide sankciite - prvo ~itawe.

zapoznaena so ovoj isklu~itelno biten 12. Predlog na zakon za izmenuvawe i

dokument za Republika Makedonija dopolnuvawe na Zakonot za prosvetnata

odnosno za interesite na gra|anite na inspekcija - prvo ~itawe.

Republika Makedonija. I, vtoro odbiva 13. Predlog na zakon za osnovawe na

da go odblokirame za `al ovoj zako~en Agencija za stranski investicii i

proces na evrointegracii. Blagodaram. promocija na izvozot na Republika

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas. Makedonija - prvo ~itawe.

Predlogot na pratenicite Jovan 14. Predlog na zakon za izmenuvawe i

Manasijevski, Risto Penov i Andrej dopolnuvawe na Zakonot za domuvawe -

@ernovski informacijata da se razgleda prvo ~itawe.

na ovaa sednica go stavam na glasawe. 15. Predlog na zakon za spre~uvawe i

Ve povikuvam da glasame. za{tita, diskriminacija - prvo ~itawe,

Blagodaram. podnesen od pratenicite: Vesna

Bendevska, Stojan Andov, Jovan

Vkupno glasaa 60 pratenici, od niv za

Mansijevski, Radmila [ekerinska, Sowa

predlogot glasaa 9, vozdr`ani nema,

Mirakovska, Sulejman Ru{iti, \or|i

protiv glasaa 51 pratenik.

Orov~anec, Jani Makraduli, Tito

Konstatiram deka predlogot na Petkovski, Flora Kadriju, Cvetanka

pratenicite Jovan Manasijevski, Risto Ivanova, Goran Misovski, Igor

Penov i Andrej @ernovski ne e usvoen. Ivanovski, Stanka Anastasova, Mende

Spored toa za dene{nata sednica go Dinevski, Andrej @ernovski, Tome

predlagam sledniot dneven red: ^ingovski, Vlado Bu~kovski, Nikola

1. Predlog na odluka za ispra}awe na ]urk~iev, Roza Topuzova Karevska,

pripadnik na Armijata na Republika Marjan~o Nikolov, Mile Andonov, Andrej

Makedonija za u~estvo vo mirovnata Petrov, Emilijan Stankovi}, Goran

operacija na Obedinetite nacii UNIFIL Sugareski, Goran Min~ev, Marinela

vo Liban. Tu{eva i Slavica Grkovska Lo{kova.

2. Predlog na zakon za ratifikacija na 16. Predlog na zakon za dopolnuvawe na

Protokolot broj 14 bis kon Konvencijata Zakonot za rabotni odnosi po skratena

za za{tita na ~ovekovite prava i postapka, podnesen od pratenicite,

osnovnite slobodi. Olivera Trajanovska i Vesela Stoeva.

3. Predlog na zakon za ratifikacija na 17.Finansiski plan na Agencijata za

Spogodbata pome|u Vladata na Republika supervizija na osiguruvawe na Republika

Makedonija i Vladata na Dr`avata Izrael Makedonija za 2010 godina.

za sorabotka vo oblastite na 18. Predlog na odluka za davawe

zdravstvoto i medicinata. soglasnost na Godi{nata programa za

4. Predlog na zakon za ratifikacija na rabota i razvoj na Agencijata za

Spogodbata me|u Vladata na Republika regulirawe na pazarot na `elezni~ki

Makedonija i Vladata na Republika uslugi na Republika Makedonija za 2010

Polska za zaemna za{tita na godina.

klasificirani informacii. 19. Predlog na odluka za davawe

5. Predlog na zakon za dopolnuvawe na soglasnost na Godi{niot finansiski plan

Zakonot za zdravjeto na rastenijata - na Agencijata za regulirawe na pazarot

prvo ~itawe. na `elezni~ki uslugi na Republika

Makedonija za 2010 godina.

6. Predlog na zakon za bezbednost na

hrana - prvo ~itawe 20. Predlog na odluka za odobruvawe na

Finansiski plan na Javnoto pretprijatie

7. Predlog na zakon za bezbednost na

Makedonska radio televizija za redovni

hrana za `ivotni - prvo ~itawe.

investicioni aktivnosti na radio

programite nameneti za sosednite zemji

98/3.-

i Evropa na stranski jazici za 2010 29. Barawe za davawe avtenti~no

godina. tolkuvawe na ~len 116 stav 7 od Zakonot

21. Predlog na odluka za odobruvawe na za rabotnite odnosi, podneseno od

Finansiski plan na Javnoto pretprijatie pratenikot Vasko [utarov.

Makedonska radio televizija za redovni 30.Barawe za davawe avtenti~no

investicioni aktivnosti na radio tolkuvawe na ~len 17 i 17-a od Zakonot

programite nameneti za informirawe na za prostorno i urbanisti~ko planirawe

iselenicite i gra|anite na Republika podneseno od gradona~alnikot na op{tina

Makedonija koi `iveat vo sosednite Dolneni.

zemji vo Evropa i na drugite kontinenti Dali ima nekoj predlog za izmenuvawe i

na makedonski i na jazici {to go dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red?

zboruvaat najmalku 20% od gra|anite koi

Gi povikuvam pratenicite koi imaat

e razli~en od makedonskiot jazik i na

predlozi za izmenuvawe i dopolnuvawe na

drugite nemnozinski zaednici za 2010

dnevniot red da se prijavat za zbor.

godina.

Blagodaram.

22. Predlog na odluka za odobruvawe na

Bidej}i nema prijaveno za zbor,

Finansiski plan na Javnoto pretprijatie

predlo`eniot dneven red go stavam na

Makedonska radio televizija za redovni

glasawe.

investicioni aktivnosti na radio

programski servis preku satelit namenet Ve povikuvam da glasame.

za iselenicite i gra|anite na Republika Po predlo`eniot dneven red vkupno

Makedonija koi `iveat vo Evropa i na glasaa 54 pratenici, site 54 glasaa za,

drugite kontinenti na makedonski jazik nema vozdr`ani, nema protiv.

i na jazikot {to go zboruvaat najmalku Molam, slu`bite da utvrdat to~en broj

20% od gra|anite koi e razli~en od na prisutni pratenici vo salata.

makedonskiot jazik i na drugite

nemnozinski zaednici za 2010 godina. Vo salata ima prisutni 62 pratenici.

23. Predlog na odluka za odobruvawe na Polnova`no e glasaweto.

Finansiski plan na Javnoto pretprijatie Konstatiram deka e usvoen predlo`eniot

Makedonska radio televizija za redovni dneven red.

investicioni aktivnosti na televiziski Pred da premineme na rasprava po to~ki

programski servis preku satelit namenet od dnevniot red, ve potsetuvam deka

za iselenicite i gra|anite na Republika soglasno ~len 80, stavovi 2 i 3 od

Makedonija koi `iveat vo Evropa i na Delvonikot na Sobranieto, pratenicite

drugite kontinenti na makedonski jazik da e prijavat vo rok od edna minuta po

i na jazikot {to go zboruvaat najmalku otvoraweto na pretresot.

20% od gra|anite koi e razli~en od Prelaga~ot i koordinatorite na

makedonskiot jazik i na drugite prateni~kite grupi mo`at da se prijavat

nemnozinski zaednici za 2010 godina. za zbor i vo tekot na pretresot.

24.Predlot na odluka za odobruvawe Listata na pratenici ne mo`e da se

fiannsiski plan na Javnoto pretprijatie menuva i da se dopolnuva vo tekot na

makedonska radio televizija za redovni pretresot.

investicioni aktivnosti na vtor

televiziski programski servis preku Ednovremeno ve izvestuvam deka soglasno

satelit namenet za iselenicite i ~len 85 stav 3 od Delovnikot na

gra|anite na Republika Makedonija koi Sobranieto, pratenikot koj se prijavil

`iveat vo Evropa i na drugite za zbor, a ne e prisuten vo salata koj

kontinenti na albanski jazik za 2010 e povikan da govori, go gubi pravoto na

godina. zbor za pretresot za koj se prijavil i

ne mo`e povtorno da se prijavi za

25. Predlot na odluka za odobruvawe istiot pretres.

fiannsiski plan na Javnoto pretprijatie

makedonska radio televizija za redovni Soglasno ~len 86 od Delovnikot na

investicioni aktivnosti namenet za Sobranieto, pratenik vo tekot na

emituvawe na aktivnostite na Sobranieto pretresot mo`e da govori samo edna{ vo

na Republika Makedonija za 2010 godina. traewe od 10 minuti.

26. Izve{taj za rabotata na Agencijata Izvestitelot na mati~noto rabotno telo

za dr`avni slu`benici za 2009 godina. i Zakonodavno-pravnata komisija 10

minuti, koordinator na prateni~ka grupa

27. Godi{en izve{taj za rabotata na i predlaga~ mo`e da govorat pove}e

Dr`avnata komisija za spre~uvawe na pati, no ne pove}e od 15 minuti

korupcijata za 2009 godina. vkupno.

28. Godi{en izve{taj za raboteweto na Minuvame na prva to~ka - Predlog na

Direkcijata za za{tita na li~nite odluka i ispra}awe na pripadnik na

podatoci za 2009 godina. Armijata na Republika Makedonija za

98/4.-

u~estvo vo mirovnata operacija na Bidejki nema prijaveni za zbor,

Obedinetite nacii UNIFIL vo Liban. konstatiram deka pretresot po predlogot

Predlogot na odlukata i Izve{tajot na na zakonot e zavr{en.

Komisijata za odbran ai bezbednost vi Soogled na toa {to ne e podnesen

e dostaven. dopolnet Predlog na zakon na koj mo`e

Otvoram op{ta rasprava. da se podnesuvaat amandmani na

sednicata na Sobranieto, preminuvame n

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

aodlu~uvawe po Predlogot na zakonot vo

koi sakaat da govorat po op{tata

celina.

rasprava po Predlogot na odlukata da se

prijavat za zbor. Predlogot na zakonot vo celina go

stavma na glasawe.

Blagodaram.

Ve povikuvam da glasame. Blagodaram.

Za zbor se javi i ima zbor, zamenikot

minister za odbrana, povelete. Vkupno glasaa 58 pratenici, site 58

glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv.

Emil Dimitriev: Blagodaram

pretsedatele, Samo kratko. Zna~i, se Konstatiram deka Sobranieto go donese

raboti za redovna rotacija na {taben Zakonot za ratifikacija na Protokolot

oficer koj {to e na dol`nost vo broj 14 bis kon Konvencijata za za{tita

misijata UNIFIL vo Liban i koja e pod na ~ovekovite prava i osnovni slobodi.

pokrovitelstvo na Obedinetite nacii. Minuvame na to~ka 3 - Predlog na zakon

Zna~i, ovoj oficer }e ja izvr{uva za ratifikacija na Spogodbata pome|u

svojata dol`nost vo periodot 12 meseci Vladata na Republika Makedonija i

smetano od maj 2010 godina. Vladata na dr`avata Izrael za sorabotka

Trajko Veqanoski: Blagodaram. vo oblastite na zdravstvoto i

medicinata - vtoro i treto ~itawe.

Bidejki e iscrpena listata na prijaveni

za zbor, konstatiram deka op{tata Izve{taite na Komisijata za nadvore{na

rsprava po Predlogot na odlukata e politika kako mati~no rabotno telo i

zavr{ena. Zakonodavno-pravnata komisija na

Sobranieto na Republika Makedonija, vi

Predlogot na odlukata go stavamna

se dostaveni.

glasawe.

Komisijata za nadvore{na politika kako

Ve povikuvam da glasame.

mati~no rabotno telo i Zakonodavno-

Blagodaram. pravnata komisija ne podnesoa dopolnet

Vkupno glasaa 55 pratenici, site 55 Predlog na zakon, bidejki na nivnite

glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv. sednici ne bile usvoeni amandmani {to e

Konstatiram deka Sobranieto ja donese uslov za izgotvuvawe na dopolnet

Odlukata za izpra}awe na pripadnik na Predlog na zakon.

Armijata na Republika Makedonija za Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

u~estvo vo mirovnata operacija na koi sakaat da govorat po Predlogot na

Obedinetite nacii UNIFIL vo Liban. zakonot da se prijavat za zbor.

Minuvame na to~ka 2 - Predlog na zakon Blagodaram.

za ratifikacija na Protokolot broj 14 Bidejki nema prijaveno za zbor,

bis kon Konvencijata za za{tita na konstatiram deka pretresot po Predlogot

~ovekovite prava i osnovnite slobodi - na zakonot e zavr{en.

vtoro i treto ~itawe. So ogled na toa {to ne e podnesen

Izve{taite na Komisijata za nadvore{na dopolnet Predlog na zakon na koj mo`e

politika kako mati~no rabotno telo i da se podnesuvaat amandmani na

Zakonodavno-pravnata komisija na sednicata na Sobranieto,preminuvame na

Sobranieto na Republika Makedonija, vi odlu~uvawe po Predlogot na zakonot vo

se dostaveni. celina.

Komisijata za nadvore{na politika kako Predlogot na zakonot vo celina go

maati~no rabotno telo i Zakonodavno- stavma na glasawe.

pravnata komisija ne podnesoa dopolnet Ve povikuvam da glasame. Blagodaram.

Predlog na zakon, bidejki na nivnite

Vkupno glasaa 55 pratenici, site 55

sednici ne bile usvoeni amandmani {to e

glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv.

uslov za izgotvuvawe na dopolnet

Predlog na zakon. Molam, slu`bite da utvrdat to~en broj

na prisutni pratenici vo salata.

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

koi op{tata rasprava po Predlogot na Vo salata se prisutni 59 pratenici, ne

zakonot da se prijavat za zbor. e polnova`no glasaweto. ]e go povtorime

glasaweto.

Blagodaram.

Gi povikuvam pratenicite da vlezat vo

salata za da prejdeme na glasawe.

98/5.-

Vo salata ima 61 pratenik i mo`e na Komisijata za evropski pra{awa kako

polnova`no da se glasa. zainteresirano rabotno telo vi se

Predlogot na zakonot vo celina go dostaveni.

stavamna glasawe. Otvoram op{ta rasprava.

Ve povikuvam da glasame. Blagodaram. Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

Vkupno glasaa 59 pratenici, site 59 koi sakaat da govorat po op{tata

glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv. rasprava po Predlogot na zakonot da se

prijavat za zbor.

Konstatiram deka Sobranieto go donese

Zakonot za ratifikacija na Spogodbata Blagodaram.

pome|u Vladata na Republika Makedonija Ima zbor zamenikot minister za

i Vladata na dr`avata Izrael za zemjodelstvo, {umarstvo i

sorabotka vo oblastite na zdravstvoto i vodostopanstvo, povelete.

medicinata. Perica Ivanovski: Blagodaram po~ituvan

Minuvame na to~ka 4 - Predlog na zakon pretsedatele.

za ratifikacija na Spogodbata me|u Po~ituvani pratenici, predlog na

Vladata na Republika Makedonija i zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za

Vladata na Republika Polska za vzaemna zdravje na rastenija ima za cel celosno

za{tita na klasificirani informacii - implementirawe na direktivata na

vtoro i treto ~itawe. Sovetot na Evropa 29 od 2000 godina vo

Izve{taite na Komisijata za nadvore{na delot na sekcijata 2 od aneksite 1 do 5

politika kako mati~no rabotno telo i od ovaa regulativa.

Zakonodavno-pravnata komisija na Se raboti za listata na karantinski i

Sobranieto na Republika Makedonija, vi ekonomski {tetni rastitelni bolesti i

se dostaveni. {tetnici i donesuvaweto na ovaa izmena

Komisijata za nadvore{na politika kako treba da ovozmo`i donesuvawe na site

mati~no rabotno telo i Zakonodavno- podzakonski akti {to nedostasuvaat vo

pravnata komisija ne podnesoa dopolnet delot na bezbednosta na zdravjeto na

Predlog na zakon, bidejki na nivnite rastenijata, formiraweto na registrite,

sednici ne bile usvoeni amandmani {to e soodvetnite registri i generalno

uslov za izgotvuvawe na dopolnet vospostavuvawe na sistemot za paso{i za

Predlog na zakon. rastenija, kako eden od prioritetite vo

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite delot na bezbednosta na rastenijata vo

koi sakaat da govorat po Predlogot na Republika Makedonija. Blagodaram.

zakonot da se prijavat za zbor. Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Blagodaram. Ima zbor pratenikot [utarov Vasko,

povelete.

Bidej}i nema prijaveno za zbor,

Vasko [utarov: Blagodaram pretsedatele,

konstatiram deka pretresot po Predlogot

po~ituvan zamenik, po~ituvani kolegi,

na zakonot e zavr{en.

ovie dve mali dopolnuvawa na Zakonto za

So ogled na toa {to ne e podnesen zdravjeto na rastenijata, vaka od prvo

dopolnet predlog na zakon na koj mo`e gledawe, izgleda deka ne se tolku

da se podnesuvaat amandmani na va`ni, no, analiziraj}i go ova

sednicata na Sobranieto,preminuvame na dopolnuvawe, dojdov do eden zaklu~ok

odlu~uvawe po Predlogot na zakon vo koj {to e mnogu va`en za site

celina. proizvoditeli zemjodelci i zatoa sakam

Predlogot na zakon vo celina go stavam za da dobie javnost, da se osvrnam na

na glasawe. nekolku bitni momenti. [to zna~at ovie

Ve povikuvam da glasame. Blagodaram. dopolnuvawa vo listite 2 i 4 vo

sekcijata A. Zna~i, vo listata 2, del A

Vkupno glasaa 58 pratenici, site 58 sekcija 2, zna~i kompletna za{tita od

glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv. site {tetni organizmi, koi {to mo`at da

Konstatiram deka Sobranieto go donese se najdat na teritorijata na Republika

Zakonot za ratifikacija na Spogodbata Makedonija, no mo`at da bidat preneseni

me|u Vladata na Republika Makedonija i od uvoz. ]e spomnam eden konkreten

Vladata na Republika Polska za vzaemna primer. Ako se zapra{ame zo{to ve}e dve

za{tita na klasificirani informacii. decenii na makedonskiot pazar ne postoi

Minuvame na to~ka 5 - Predlog na zakon avtohtona makedonska kru{a, odgovorot

za dopolnuvawe na Zakonot za zdravjeto }e go najdeme tokmu ovde. Vo ranite 80-

na rastenijata - prvo ~itawe. ti godini, od Grcija e prenesena so

Predlogot na zakonot i izve{taite na ambala`a karantinska bakterija,

Komisijata za zemjodelstvo, {umarstvo i bakteriska plamenica na kru{ata, koja

vodostopanstvo kako mati~no rabotno {to vo me|uvreme gi desetkuva site

telo i Zakonodavno-pravnata komisija i kru{ovi nasadi i se dojdovme na derexe,

ovie godini na makedonskiot pazar da

98/6.-

kupuvame kru{i od ^ile ili Argentina, a komisija na Sobranieto na Republika

da ja nema avtohtonata makedonska Makedonija.

kru{a, tokmu zaradi nemawe za{tita od Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

toga{nata bakteriska plamenica na glasawe.

kru{ata. Postoi u{te edna, isto taka,

Ve povikuvam da glasame. Blagodaram.

golema opasnost. Implementacijata,

odnosno dodavaweto na ovie novi listi, Vkupno glasaa 56 pratenici, site 56

vo listata 2, isto taka }e se za{titi glasaa za, nema vozdr`ani, nema protiv.

makedonskiot zemjodelec i od Konstatiram deka Sobranieto go usvoi

bakteriskiot rak na korenot, kako {to predlo`eniot zaklu~ok.

go ima vo sadniot meterijal od vinova Bidej}i e najaveno povlekuvawe na

loza. Opasnost postoi od saden Predlogot na zakonot za bezbednost na

materijal od vinova loza od sosedna hrana, prvo ~itawe i Predlogot na

Republika Srbija. Ovoj dopolnitelen zaskonot za bezbednost na hrana za

mehanizam }e gi za{titi makedonskite `ivotnite prvo ~itawe, koi se 6 i 7

zemjodelci od ovoj rizik. to~ka od dnevniot red. Minuvame na

Postoi u{te edna bolest, a toa e rakot to~kata 8 od dnevniot red. Po

na kostenot, koj {to so dodavawe na dobivaweto na izvestuvaweto za

ovoj mehanizam vo listite od 1 do 5 i povlekuvawe na ovie predlozi na zakoni

vo definiraweto na paso{ot na rastenija od Vladata na Republika Makedonija, }e

}e gi za{titi makedonskite se vratime na ovie to~ki od dnevniot

proizvoditeli od ovoj del. Toa {to e red.

posebno bitno i mene ne mi be{e jasno

do nekoe vreme na pra{awe na edna Minuvame na to~kata 8-Predlog na zakon

tribina od na{i zemjodelci, zo{to za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot

makedonskiot kompir ne ja minuva za spre~uvawe na perewe pari i drugi

granicata na Republika Makedonija so prinosi od kaznivo delo i finansirawe

godini nanazad, go dobivam odgovorot, na terorizam, prvo ~itawe.

tokmu vo dodavaweto na listata, vo Predlogot na Zakonot i izve{taite na

listata 4, sekcija 2, koja {to denes ja Komisijata za finansirawe i buxet kako

nosime. Makedonskiot kompir }e bide mati~no rabotno telo na Zakonodavno

negovoto odgleduvawe nadgleduvano od pravnata komisija i na Komisijata za

niva do trpeza i so implementiraweto, evropski pra{awa kako zainteresirano

primenata na ovaa sekcija, makedonskiot rabotno telo vi se dostaveni odnosno

kompir }e dobie dozvola prv pat za podeleni.

izvod od granicite na Republika Otvoram op{ta rasprava.

Makedonija. Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

Od toj aspekt smetam deka treba da koi sakaat da govorat po op{tata

dobijat javnost ovie dve mali rasprava po Predlogot na zakonot da se

dopolnuvawa, zaradi toa {to prijavat za zbor.

makedonskite zemjodelci }e dobijat

mnogu mnogu prednost. Blagodaram. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram. Za zbor se javija zamenikot minister za

finansii, pratenikot Nikolov Marjan~o,

Bidej}i e iscrpena listata na prijaveni prateni~kata Gelova Stojanova Sowa i

za zbor, konstatiram deka op{tata prateni~kata Run~eva Hristina.

rasprava po Predlogot na zakonot e

zavr{ena. Ima zbor zamenikot minister za

finansii, povelete.

Vrz osnova na izve{taite na Komisijata

za zemjodelstvo, {umarstvo i Nedim Ramizi: Blagodaram pretsedatele.

vodostopanstvo, kako mati~no rabotno Po~ituvani pratenici.

telo i Zakonodavno pravnata komisija i Zna~i, se raboti za izmena i

raspravata na sednicata na Sobranieto, dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na

na Sobranieto mu predlagam da go usvoi perewe pari i drugi prinosi od kaznivo

sledniot zaklu~ok: delo finanirawe na terorizam.

1. Predlogot na zakonot za dopolnuvawe Na po~etokot bi istaknal deka sistemot

na Zakonot za zdravjeto na rastenijata za spre~uvawe na perewe pari i

e prifatliv i mo`e da se dade na finansirawe na terorizam na Republika

natamo{no, odnosno na vtoro ~itawe. Makedonija vo 2007 godina be{e

2. Ovoj zaklu~ok zaedno so evaluiran vo ramkite na tretiot krug na

stenografskite bele{ki od sednicata na evulacija od strana na Mondel komitetot

Sobranieto da se dostavi do Komisijata pri Sovetot na Evropa i vrz osnova na

za zemjodelstvo, {jmarstvo i sprovedenata evoluacija izgotven e

vodostopanstvo i Zakonodavno pravnata izve{taj za ocenka na sistemot za

spre~uvawe na perewe pari i finansirawe



98/7.-

na terorizam na Republika Makedonija so finansirawe na terorizam. Zna~i,

dopolnitelen prilog na prepora~ani subjektite imaat obvrka ovie transakcii

aktivnosti. Zna~i, ovoj izve{taj odnosno vo slu~aj da gi analiziraat i

pretstavuva eden set na prepora~ani za rezultatite od sprovedenata analiza

aktivnosti od komplementarni merki vo da podgotvat izve{taj koj {to e

nadle`nost na instituciite involvirani dostapen na organite za nadzor.

vo sistemot za spre~uvawe i perewe na Zadol`itelno e kaj sekoj od subjektite

pari. Isto taka, so ovie izmeni vo da ~uva kopie od relefantni podatoci za

golem del se vr{i usoglasuvawe na svoite klienti kako bi bil vo mo`nost

na{eto zakonodavstvo vo ovoj del. Zna~i da napravi celosna rekonstrukcija na

so zakonodavstvoto na Evropska unija i konkretniot deloven odnos ili opredelen

me|unarodnite standardi kako {to se, nastan odnosno na opredelena aktivnost

pred se tuka bi gi istaknal Tretata na klientot. I, toa e usoglasuvawe

direktiva na Evropska unija za soglasno direktivite. Site subjekti

spre~uvawe na koristewe na finansiskiot dobivaat dopolnitelni obvrski vo delot

sistem za celi na perewe pari i na dostavuvawe na podatoci i informacii

finansirawe na terorizam od 2005 godina do Upravata, za celite na zgolemuvawe

i Direktivata na Evropskiot parlament i na koordinacija vo vr{eweto na nadzor

Sovetot na Evropa vo vrska so nad merkite za spre~uvawe perewe pari i

definirawe na poimot politi~ki finansirawe na terorizam. Se voveduva i

eksponirani li~nosti i definirawe na obvrska za site organi nadzor da vr{at

tehni~ki kriteriumi za poednostavna usoglasuvawe vo sproveduvawe na

analiza na klienti odnosno toa se nadzorot.

preporaki na FATAV i 9-te specijalni Isto taka, so izmenite se predlaga i

preporaki na FATAV za spre~uvawe na povisoki prekr{o~ni sankcii koi se

finansirawe na terorizam. stepenuvaat po te`inata na storenata

So Predlogot za izmenuvawe pred se, se {teta, so {to se saka da se dejstvuva

vr{i precizirawe i upatuvawe na vo ovoj del odvrtuva~ki od idejata

odredeni poimi koi se usoglasuvaat so nepo~ituvawe na zakonskite odredbi {to

postojnite materijalni zakoni koi ja vo krajna linija treba da dovede do

pokrivaat ovaa oblast na deluvawe, kako zajaknuvawe na samiot sistem za

{to e krivi~niot zakonik na Republika spre~uvawe na perewe pari i finansirawe

Makedonija i sli~no. So Predlog zakonot na terorizam. Zna~i, so zgolemuvawe na

se pro{iruva i krugot na subjektite koi sankciite proizleguva tokmu i od

se zadol`uvaat da prezemaat merki za preporakata 17 na FATAV kako i od

spre~uvawe na perewe pari i finansirawe praksa vo rabotewe na Upravata za

na terorizam, odnosno vakvata obvrska spre~uvawe na perewe pari i finansirawe

pokraj bankite, {tedilnicite, na terorizam, poradi {to vo odredeni

menuva~nicite, notarite, kazina i drugi finansiski institucii vo tekot na

finansiski i ne finansiski davateli na svoeto rabotewe ne retko odea so

uslugi, zna~i, dobivaat i prireduva~i presmetan rizik pri storuvawe na

na igri na sre}a, Centralen registar na odredeni prekr{oci, znaej}i deka

Republika Makedonija, Centralen pridobivkata e podaleku pogolema od

depozitor na hartii od vrednost i predvidenite globi vo postojniot zakon.

drugi. Vi blagodaram.

Ovie subjekti pokraj obvrska za Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

prezemawe na seopfatni merki za Ima zbor gospodinot Nikolov Marjan~o,

spre~uvawe na perewe pari i finansirawe povelete.

na terorizam utvrdeni so postojniot

Marjan~o Nikolov: Blagodaram

zakon, so ovoj predlog dobivaat i

pretsedatele, po~ituvani kolegi,

obvrska vo delot na identifikacija,

po~ituvan zamenik minister,

sledewe na opredeleni transakcii i

dostavuvawe na izve{tai i ~uvawe na Sakam da se vklu~am vo raspravata po

podatoci koi obvrski proizleguvaat odnos na Zakonot za izmenuvawe i

tokmu kako {to napomenav od evropskite dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na

direktivi i preporaki na FATAV. perewe pari i drugi prinosi kaznivi od

Predlo`enite re{enija go reguliraat kaznivo delo i finansirawe na

na~inot na postavuvawe vo slu~aj koga terorizam, so cel da uka`eme na

se izvr{uvaat opredeleni nevoobi~aeni odredeni propusti vo prvoto ~itawe koi

golemi transakcii ili transakcii koi se nadevam deka Vladata }e gi zeme vo

{to nemaat opredelena ekonomska predvid i pri vtoroto ~itawe }e izleze

opravdanost ili vidliva pravna cel. so podobar tekst i so podobri zakonski

Koga se vospostavuvaat delovni odnosi re{enija, se, so cel da dobieme zakon

so dr`avi koi nemaat razvieni sistemi koj {to }e bide vo nasoka na spre~uvawe

za spre~uvawe na perewe pari i na obidite za prewe na pari ili



98/8.-

finansirawe na terorizam, no, ne vo napravi propust, toa nema da odgovara,

nasoka na zgolemuvawe na kaznenata }e odgovara odgovornoto lice. Neli e

politika so cel da se vr{i pritisok vrz toa sprotivno na Zakonot za prekr{oci

odredeni finansiski institucii. vo Republika Makedonija. Mislam deka

Nie smetame deka potreba ima od ovde vi e intencijata samo da se

donesuvawe za edno vakvo zakonsko obidete da gi kaznite direktorite na

re{enie, me|utoa, del od odredbite vo bankite. Za mene ne postoi druga

zakonot se nejasni, nerazbirlivi i pri~ina vaka da gi definirate ovie

pove}e }e pridonesat da se sozdade poimi. Direktno e naso~eno da se

nejasnotija pri prakti~nata primena na obidete da gi kaznite direktorite na

zakonot, odkolku da bidat vo funkcija bankite. Zna~i, jasno se znae koj ja

na namerata za koja {to se nosi nosi odgovornosta vo ramkite na bankata

zakonot. e delegirano so vnatre{nite akti za

sistematizacija, statutot na bankata,

Isto taka, ne e dobro {to Vladata vakvi

koj za {to e ovlasten i mislam deka ova

zakoni gi predlaga bez konsultacija so

e nepotrebno komplicirawe na samiot

Sojuzot na stopanskite komori na

zakon.

Republika Makedonija, posebno so

Zdru`enieto na bankarstvo pri Ponatamu vo ~lenot 18, tuka treba jasno

Stopanskata komora na Makedonija. Ako da gi izdefinirate isto taka rabotite

ve}e Vladata se opredelila da bide na za da ne se sozdava nejasnotija. Zna~i,

nekoj na~in vo partnerski odnos so toj se odnesuva okolu utvrduvawe na

lu|eto koi {to najdirektno se zasegnati identitetot na klientot i vie barate

od primenata na zakonot, toga{ e dobro toa da go vr{at bankite, no, {to }e se

ili trebalo da gi konsultira ovie slu~i koga se vr{i transfer na pari

institucii kako bi mo`ela i taa da pome|u doma{no i stransko lice.

dobie zakonski re{enija koi }e bidat Elektronski prenos na pari. Na koj

funkcionalni. na~in bankite }e si zemat obvrska da go

identifikuvaat klientot. Dali toa nema

No, toa e stilot na rabota na Vladata,

da bide pre~ka ili }e gi ograni~ite

zna~i, od edna strana da se promovira

bankite vo sproveduvaweto na nivnite

deka postoi dijalog, a od druga strana,

nadle`nosti ili }e go ograni~ite

eve, sme svedoci poslednava nedela za

pazarot na sredstvata, na transferot na

3-4 zakoni da imame direktna reakcija

pari. Bankata mo`e i treba da gi

od subjektite na koi {to zakonot se

identifikuva svoite klienti. Za drugite

odnesuva vo smisla na toa deka ne bile

lica koi {to ne se klienti, a preku taa

konsultirani pri donesuvawe na samiot

banka vr{at transakcija na pari, toa

zakon.

treba da se vovedete drug sistem kako

Vo odnos na samiot zakon bi zapo~nal od da se vr{i identifikacijata. Vaka vie

~lenot 1 kade {to vo to~kata 11 kade mo`e da dojdete vo situacija drugo lice

{to e definirano koi se nositeli na koe {to saka da izvr{i tranfer na pari

javni funkcii, tuka ima predlog da stoi da ne saka da se identifikuva i da

namesto nositeli na javni funkcii i propadnat odredeni transakcii. Taka da

politi~ki izlo`eni lica, kako termin mislam deka ova treba posebno da go

koj {to e poadekvaten i koj {to e vo razrabotite.

soglasnost so Tretata evropska

Vo ~lenot 25, kade {to stoi obvrskata

direktiva, bidej}i velime deka zakonot

na bankite, sobranite podatoci za

treba da se usoglasi so zakonodavstvoto

odobreni krediti vo vrednost od 15

na Evropskata unija. Toga{ e dobro i

iljadi evra da gi dostavat do Upravata,

terminite koi {to se koristat vo isti

ve}e postoi takva obvrska, bankite da

del da bidat vo soglasnost so tie

gi dostavuvaat takvite podatoci do

direktivi na Evropskata unija. Ponatamu

Narodnata banka.

to~kite 16 i 17, tuka gospodine zamenik

minister bi ve zamolil posebno da mi Sega se formira i kreditnoto biro vo

objasnite {to zna~i ogovorno lice, a Republika Makedonija. Zo{to? Zatoa {to

{to zna~i ovlasteno lice i da go spoite ministerot za informati~ko izleguva na

ovoj termin so Zakonot za prekr{oci. Vo televizija i veli deka instituciite

Zakonot za prekr{oci jasno stoi {to se me|u sebe elektronski }e se povrzat,

podrazbira pod odgovorno lice. I, tamu vie ne si gi zemajte tie podatoci od

definicijata {to ja davate za odgovorno kreditnoto biro ili od NBM. Mislam deka

lice ovde ja pi{uvate za ovlasteno ne e dobro bankite postojano da gi

lice. Kako mislite da go sprovedete? tovarate so novi zadol`enija.

Mo`e da se slu~i vo edna banka nekoe Ona {to e najsimptomati~no vo Zakonot

lice da bide ovlasteno da go raboti toa e kaznenata politika. Mislam deka

sektorot {to se odnesuva za sorabotka tolku daleku ste oti{le vo

so Direkcijata za spre~uvawe na perewe opredeluvaweto na kazni {to ne namera

pari. I, ako sega toa ovlasteno lice da spre~ite finansirawe na nelegalni

98/9.-

aktivnosti ili perewe na pari, tuku da Konvencijata na Sovetot na Evropa za

gi zatvorite finansiskite institucii. perewe pari, prebaruvawe, zaplenuvawe i

Vie imate propi{ano globi od 80 do 100 konfiskacija na prihodite od kriminal i

iljadi evra i za raboti odnosno za finansirawe na terorizam be{e

prekr{o~i koi ne se tolku bitni. Na ratifikuvana i i vleze vo sila vo

primer za ne~uvawe na fotokopija od septemvri.

li~na karta za odreden klient, vie }e Novata tri godi{na strategija koja go

opredelite kazna od 100 iljadi evra za pokriva periodot me|ju 2009 i 2011

bankata i na odgovornoto lice }e mu godina, be{e donesena kako prevencija

izre~ete isto taka pari~na kazna i za perewe pari i finansirawe na

zabrana za rabotewe od edna do pet terorizam. Me|utoa, stoi vo Izve{tajot

godini, a na bankata od dve do pet i pokraj toa {to Upravata za perewe

godini. Zna~i, cela glava, site ovie pari i finansirawe na terorizam donese

~lenovi okolu kaznenata politika morate nekolku sproveduva~ki merki koi gi

da gi dorabotite, mora jasno da gi zategnuvaat barawata za izvestuvawe i

opredelite prekr{ocite i za onie koi ja podobri bazata na podatoci i

navistina se naso~eni kon aktivnosti za mo`nosta za povrzuvawe so

perewe na pari, finansirawe na izvestuva~kite institucii. Svesnosta na

nelegalni aktivnosti ili terorizam, nekoi od izvestuva~kite institucii se

porpi{ete kazna. Me|utoa za prekr{oci u{te ne e soodvetna i Upravata nema

{to mo`e da se slu~at poradi dovolen pristap do nekoi od nivnite

intenzitetot na rabota, dinamika na bazi na podatoci. Tokmu ovie zabele{ki

klienti, gu`va vo bankata, nenamreni se osnov za podgotvuvawe i predlagawe

prekr{oci, vie ne mo`ete tolkavi kazni na ovie izmeni i dopolnuvawa na ovoj

da prepi{uvate, bidej}i toa }e uni{ti predlog zakon.

mnogu finansiski institucii. Zna~itelno

Pokraj utvrdenite minimalni standardi

go pro{iruvate opfatot na subjekti koi

vo Direktivata, sekoja dr`ava ima

se zadol`eni site transakcii nad 1000

pravo, vrz osnova na analizata za

evraq da gi prijavuvaat. Toa ]e sozdade

procenka na rizikot, da go opredeli

mnogu obvrski i jas ne veruvam deka vie

krugot na subjekti koi imaat obvrska da

so taa rabota mo`e da se nosite. Taka

gi sproveduvaat merkite za spre~uvawe

{to, gospodine zamenik minister, se

na perewe pari i finansirawe na

nadevam deka ovie zabele{ki }e gi

terorizam. Toa se predvivuva i so

prifatite i vo vtoroto ~itawe }e imame

predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na

jasna slika po odnos na ovie pra{awa.

Zakonot.

Blagodaram.

So predlo`eniot Zakonot za spre~uvawe

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

na pari i drugi pridonesi od kaznivo

Ima zbor gospo|a \elova Stojanova Sowa, delo i finansirawe na terorizam se

povelete. pro{iruva krugot na subjekti koi imaat

Sowa \elova Stojanova: Blagodaram. obvrska da gi prezemat merkite i

Predlogot na zakon za izmenuvawe i dejstvijata za spre~uvawe na perewe

dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na pari, taa obvrska pokraj bankite,

pari i drugi pridonesi od kaznivo delo finansiskite institucii i

i finansirawe na terorizam se predlaga menuva~nicite, davatelite na uslugi,

zaradi zgolemuvawe na stepenot na brz transfer na pari, osiguritelni

usoglasenost na doma{noto so evropskoto dru{tva, brokerskite ku}i, advokatite,

zakonodavstvo. Imeno spored Izve{tajot notarite, kazinata i drugi, takva

na Evropska Komisija za napredokot na obrvska imaat i site prireduva~i na

Republika Makedonija vo 2009 godina, igri na sre}a soglasno zakon, Berzata

postignat e napredok vo borba protiv na hartii od vrednost, Centralniot

pereweto pari. Vo Izve{tajot u{te stoi registar na Republika Makedonija,

deka e doneseno soodvetno sproveduva~ko Centralniot depozitar od vrednost,

zakonodavstvo {to se odnesuva na kreditnite biroa, Agencijata za

donesuvaweto na Zakonot za spre~uvawe vrabotuvawe na Republika Makedonija i

na pari i drugi pridonesi od kaznivo drugi.

delo i finansirawe na terorizam vo Sporedbeno so Slovenija se opredeleni

2008 godina, kako i toa deka okolu 18 tipa na subjekti. Ovie

Centralnata banka izdade prira~nik za subjekti pokraj obvrskata za prezemawe

utvrduvawe i sproveduvawe na programata na merkite za spre~uvawe na perewe pari

protiv pereweto apri, spored koe se i finansirawe na terorizam utvrdeno so

bara od sekoja banka da donese programa postojniot Zakon za spre~uvawe na

za borba protiv perewe pari, perewe na pari, so Predlog zakonot za

vklu~itelno so Centralnata baza na obvrzuvaat i na dopolnitelni obvrski

podatoci i kontinuirana obuka na vo odnos na identifikacijata t.s.

soodtveniot kadar. precizirawe na procesot na analiza na

98/10.-

klientot i na~inot na koj }e se vr{i sli~no. samo vo ovie slu~ai na

identifikacijata i potvrduvaweto na instituciite se izre~eni kazni vo

identitetot so sledewe na opredeleni visina nad polovina milijarda

transakcii i dostavuvawe na izve{tai amerikanski dolari kako i dopolnitelni

kako i ~uvawe na podatoci. merki na konfiskacija na imot i

Vo dene{niot Predlog zakon i konfikacijana {teti isto taka ogromni

potvrduvaweto na identitetot na iznosi. Nekoja od karakteristi~nite

klientot e daden vo ~len 10 stav 111 so primeri na izre~enite kazni na banki i

koj to~no stoi kako treba da se utvrdi drugo institucii se na primer, Union

toj identitet na klientot. Isto taka se banka Kalifornija koja ima 10 milijardi

predlagaat re{enija za na~inot na $ kazna. Ili pak Izrael Diskont banka

poseapuvawe vo slu~ai koga se 12 milioni $ itn. Amerakanskata banka

izvr{uvaat opredeleni nevoobi~aeno minatata nedela bea objaveni

golemi transakcii koi nemaat ekonomska informacija na mediumite Vankvija }e i

opravdanost ili vidliva prava cel koga plati na dr`avata okolu 160 milioni

se vospostavuvaat delovni odnosi so dolari za da gi izbegne obvinenieto za

dr`avi koi nemaat razvieni sistemi za perewe pari za potrebite na

spre~uvawe perewe pari i finansirawe na meksikanskite narko dileri. Toa bea

turizam. Isto taka se voveduva obvrska nekolku primeri za sporedba okolu

pri vr{eweto na doma{en ili me|unaroden visinata na kaznite za nepo~ituvaweto

transfer na pari. Podatocite za na merkite protiv pereweto na pari vo

ispe~atok na parite go sledat lanecot razli~ni zemji. Kaznite na primer vo

za celoto dvi`ewe na parite. Za da se Slovenija dostugnuvaat do 120 iljadi

isplonat edni od najzna~ajnite erva, vo Belgija do 225 iljadi evra, vo

me|unarodni standardi od edna strana, ^e{ka i vo Velika Britanija iznesuva 2

od druga strana inuficirawe na milioni evra, a do Avstralija i do 12

prakti~nata primena se preciziraat milioni evra. U{te edna{ potenciram

site dokumenti koi subjektite se deka bankite vo Makedonija vleguvaat vo

zadol`eni da gi ~uvaat. Sekoj subjekt presmetan rizik i nedostavuvaat

treba da ~uva kopija od relevantnite podatoci vo Upravata za javni prihodi

podatoci za svoite klienti i ovie vo odredeni situacii. U{te edna{ bi

dokumenti }e ovozmo`at po barawe na potencirala deka kaznite vo na{ata

Upravata ili na nekoj drug organ za zemja so noviot Predlog zakon se dosta

nadzor da izvr{i rekonstrukcija na niski i }e iznesuvaat okolu 100 iljadi

opredelen nastan odnosno za opredelena evra.

aktivnost na klientot. Ima i predlo`eni U{te zbor dva za edna oficijalna

sankcii koi {to }e ovozmo`at i }e zabele{ka {to Sovetot na Evropa ja

spre~at nepo~utuvawe na zakonskite dostavi do Republika Makedonija vo koja

odredbi {to vo krajna linija }e treba se veli deka vo Zakonot za spre~uvawe

da se dovedat do zajaknuvawe na za perewe pari ne e predvideno

sistemot na perewe pari i na odzemawe ili suspendirawe na dozvola na

finansirawe na terorizam. odredena finansiska institucija za

Bidej}i ovoj predlog zakon }e zna~i nepo~ituvawe na barawata utvrdeni so

usoglasuvawe, toa zna~i deka pari~nite zakonot. Mislam deka odredbata za

kazno utvrdeni so Zakonot spre~uvawe na odzemawe na dozvola za rabota mislam

perewe pari za pravnite lica }e bidat deka e implementirana vo najgolem broj

pribli`no i sakam da ka`am deka tie ne zakonodavstvo na zemjite ~lenki na

se mnogu visoki i ne se nitu Evropskata unija, a od zemjite

destimulira~ki, nitu proporcionalni. aplikanti za ~lenstvo ima inkorporirano

Ovoj iskaz ne e rezultat na samovolie n i Hrvatska. Ottamu site dosega{ni

a nekoj poedinec, tuku e rezultat na tvrdewe deka so izmenite na zakonot se

proizvoditelni procenki na vlasta. Ova voveduvaat nesrazmerno visoki kazni

e oficijalna preporaka {to Sovetot na kako i odredbi {to davaat pregolemo

Evropa ja dostavi na Republika ovlastuvawe na Upravata za spre~uvawe

Makedonija i istata treba da bide na perewe pari i finansirawe na

implementirana. terorizam se najblago re~eno

neizdr`ani. Blagodaram.

Bi sakala da navedam nekolku interesni

primeri na koj na~in sovremeniot svet Trajko Veqanoski: Blagodaram.

se soo~uva so ovaa problematika. Vo Ima replika gospo|a Grkovska Lo{kova

periodot od 2002 do 2007 godina vo Slavica, povelete.

svetot se registrirano okolu 50-tina Slavica Grkovska Lo{kova: Blagodaram

pogolemi slu~ai na nepo~ituvawe na pretsedatele.

propisite za spre~uvawe na perewe pari

Po~ituvana kole{ke, jas se soglasuvam

od strana na finansiski institucii,

deka treba da se zajaknat merkite koi

banki, sistemi na brz transfer i

98/11.-

{to }e odat vo podobro spre~uvawe na Po~ituvana kole{ke jas sum rabotela vo

perewe na pari i finansiraweto na banka i }e vi dadam eden odgovor i

terorizam, me|utoa }e se soglasite deka mislam deka }e vi objasnam.

ima nekoi raboti vo zakonot {to se Stanuva zbor za obuka na vrabotenite.

nelogi~ni i koi {to bi trebalo da se Tokmu vo ovoj zakon e precizirano deka

popravat zaradi toa {to do kolku }e ima obuki na vrabotenite vo oblasta

ostanat vakvi kakvi {to se predlo`eni na spre~uvawe na perewe i finansirawe

mo`at da predizvikaat problemi pri na terorizam.

nivnoto implementirawe. Na primer edna

Konstatacijata deka edna obuka vo tekot

od nelogi~nostite e deka Narodnata

na godinata so cel za informirawe na

banka dava soglasnost pri izborot na

vrabotenite, ne e prifatlova samo edna,

direktor i zamenik direktor na bankite.

}e ima pove}e obuki, taka {to vo ovoj

Toa {to dava soglasnost za izbor bi

zakon toa e precizirano i site banki,

trebalo da dava mislewe za razre{uvawe

sledej}i go zakonot }e go primenat toa

na direktor i zamenik direktor. Me|utoa

i vo idnina vrabotenite vo bankite }e

vo ovoj zakon vo ~lenot 41 vo

imaat edno soznanie i nivniot kvalitet

posledniot stav se predviduva

na rabotewe }e bide podobar.

odgovornoto lice koe {to nema da gi

Blagodaram.

po~ituva odredbite od ovoj ~len, nemam

vreme da go ~itam, da mo`e da se izre Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

~e i prekr{o~na sankcija zabrana Run~eva Hristina ima zbor, povelete.

za vr{ewe dol`nost od 1 do 5 godini. Hristina Run~eva: Blagodaram po~ituvan

Toa ne mo`e da go napravi nekoj {to go pretsedatele, po~ituvan zamenik

bira pravnoto lice odnosno direktorot i minister, po~ituvani kolegi pratenici.

zamenik direktorot na bankata. Zatoa

mislam deka treba da se usoglasi so toj Jas bi sakala da se osvrnam na

zakon. predlo`enite izmeni {to gi dobivme na

Predlog na zakon za spre~uvawe na

Ona na {to jas isto taka se perewe na pari i drugi dejnosti od

sprotuivstvavuvam i smetam deka treba kaznivo delo i finansirawe na

da se smeni e ~lenot 44 vo koj se veli terorizam.

- globa vo iznos od 2.500 do 5000 evra

vo denarska protivvrednost ]e mu se Imano stanuva zbor za zakonsko re{enie

izre~e za prekr{ok na fizi~koto lice koe doneseno vo janurai 2008 godina,

ako vo ramkite na svoeto rabotewe, me|u me|utoa niz dosega{nata primena se

drugoto ne go identifikuva i potvrduva locirani serija nedostatoci i pravni

identitetot na fizi~ko lice so praznini i tokmu poradi toa prakti~nata

originalna i va`e~ka li~na karta ili primena najdobro mo`e da ne poso~i da

paso{, ili zaverena kopija, soglasno ne naso~i vo onie oblasti da

~len 10 stav 1. toa zna~i, koga }e napravime soodvetni izmeni zatoa {to

otidete vo banka na bankarskiot primenata na zakonot vo praksa go dava

slu`benik {to e na {alterot koga }e mu slabostite na edno zakonosko re{enie.

ja dadete li~nata karta., toj treba da Osobeno bea voo~eni serija na slabosti

proceni dali va{ata li~na karta ili vo delot na funkcioniraweto na Upravata

paso{, e originelen, {to e nevozmo`no, spre~uvawe za perewe pari i finansirawe

bidej}i vo uslovi na dene{na razviena na terorizam, vo delot na prekr{ocite i

tehnologija falsifikatorite se prili~no vo sistem za nadzor.

dobro izverzirani za da mo`at da mo`at Sakam da iznesam nekolku fakti i

na laici kako nas i na bankarskite podatoci koi se odnesuvaat tokmu na

slu`benici, mnogu lesno da im podmetnat Upravata spre~uvawe za perewe pari i

li~na karta {to e mnogu bliska od finansirawe na terorizam {to ima mnogi

originalot, me|utoa, nekoj od niv ne e aktivna uloga vo zajaknuvawe na

stru~no lice za da mo`e da proceni deka sistemot za perewe pari i finansirawe

e falsifkuvana li~na karta ili paso{. na terorizam, kako edna od najaktivnite

Samo zaradi toa {to se vo takva institucii vo ovaa oblast koja dava i

pozicija, da ne bidat stru~ni lica za svoevidni pozitivni rezultati koi se

identifikuvawe na originalna li~na najvoo~livo koga zboruvame niz brojki.

karta ili paso{, }e bidat dovedeni vo Vo tekot na 2007 godina vo Upravata se

situacija da pla}aat 2500 do 5000 evra dostaveni 55 izve{tai za somnitelni

kazna bankarskite slu`benici, {to transakcii, a ve}e vo 2008 godina imame

mislam deka ne go zaslu`uvaat. 119, a vo 2009 godina 310 izve{tai za

Blagodaram. somnitelni transakcii. Vsu{nost ovie

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas. izve{tai pretstavuvaat parametri koi

Kontra replika ima gospo|a \elova postojano se monitorirano od Sovetot na

Stojanova Sowa, povelete. Evropa i kaj ovoj parametar zabele{kite

Sowa \elova Stojanova: Blagodaram. bea koregirani, soodvetno i navremeno

98/12.-

be{e reagirano vo nasoka na zajaknuvawe krugot na subjekti koi {to }e gi

na legislativata i jaknewe na sprovedat ovie merki za spre~uvawe na

kontrolata. perewe pari i finansirawe terorizam.

Zgolemuvaweto na brojot na prijaveni Zgolemuvaweto na brojot na subjekti ne

somnitelni transakcii zna~i i e svojstveno samo za na{ata zemja, tuku

ohrabruvawe na subjektite {to vo Slovenija ako go pogledneme nivniot

pretstavuva rezulatat na edna obemna zakon tie ve}e imaat opredelena lista

rabota i podobruvawe na funkcioniraweto od 18 subjekti koi {to se zadol`eni da

ne celokupniot sistem za spre~uvawe prezemat soodvetni merki i dejstvija.

perewe pari i finansirawe na terorizam. Ovde ima{e edna reakcija vo delot na

Pred se toa e rezultat na efikasnosta, spomnuvawe kaj subjektite na sudovite

znaeweto i svesta na slu`bite vo za revizija odnosno ~lenovi na sudovi

Upravata. na revizija koi {to se sledat, me|utoa

Do kolku se sledat preporakite na mislam deka dilemite gi ras~istuvame

Manival koj pretstavuva komitet na bidej}i se raboti tokmu i za doma{ni i

eksperti za evaluacija na merkite za stranski nositeli na javni funkcii,

spre~uva za perewe pari i finansirawe taka {to se prifa}aat ovde avtomatski

na terorizam, telo pri Sovetot na sudiite i sudovite na revizori koi {to

Evropa. Neophodno e vo doma{niot sistem postojat vo drugite dr`avi i koi so

da se implementiraat nivnite preporaki. Republika Makedonija vospostavile

nekakov deloven odnos so nekoi od

Prepora~ani se mnogu aktivnosti koii

subjektite koi {to se naveduvaat tokmu

pretstavuvaat i svoevidni

ovde.

komplementarni merki koi go podobruvaat

vakviot zakonski tekst i se vo nasoka Vo drugite izmeni koj {to gi nosi ovoj

na jaknewe na instituciite i nivnata zakonski tekst, a koi {to odat vo

nadle`nost vo spre~uvawe za perewe pari nasoka na jaknewe na borbata za

i finansirawe na terorizam. Pri toa spre~uvawe perewe pari i finansirawe na

treba da naglasime so ova zakonsko terorizam kako eden globalen tek na

re{enie ne samo {to gi jakneme temelite aktivnosti kon koi {to se priklu~uva i

na pravnata dr`ava i aktivno se na{ata zemja e vo delot na

vklu~uvame vo borba protiv spre~uvawe dopolnitelnite obvrski koi {to se

za perewe pari i finansirawe na nametnuvaat za identifikacija i sledewe

terorizam, voedno vr{ime istovremeno i na opredeleni transakcii, dostavuvawe

usoglasuvawe so postoe~kite me|unarodni na izve{tai, ~uvawe na podatocite. Koga

standardi vo ovaa borba. Toa se tretata se raboti za opredeleni nevoobi~ajno

direktiva na Evropskata unija za visoki transakcii, golemi transakcii

spre~uvawe na koristewe na finansiskiot koi {to nemaat svoevidna ekonomska

sistem za celite na spre~uvawe za opravdanost ili pak ne e vidliva

perewe pari i finansirawe na terorizam pravnata cel zaradi koja {to se

od 2005 godina so koj celosno e slu~uvaat vakvite ekonomski transkacii

usoglasen ovoj zakonski tekst i vtoriot ili se vospostavuvaat ekonomski odnosi

akt e Direktivata Celeks broj 320070 na so drugi dr`avi koi {to pak nemaat

evropskiot Parlament i Sovetot na razvieni sistemi za spre~uvawe na

Evropa vo vrska so definirawe na poimot perewe na pari i na finansirawe na

politi~ki eksponirani li~nosti i terorizam, doa|a do mnogu poaktivna

definirawe na tehni~kite kriteriumi za uloga na upravata za spre~uvawe na

poednostavna analiza na klientite. perewe na pari i finansirawe terorizam,

zatoa {to i tie se zakonski opravdani i

]e se osvrnam na nekolku pozna~ajni

se pod zajaknat monitoring od strana na

re{enija koi gi nosi ovoj zakonski

instituciiite.

tekst. Imeno, imame re{enie so koe

doa|a do pro{iruvawe na obemot na Vo delot na ~uvaweto i na uredno

subjektite koi se zadol`eni da prezemat arhivirawe na aktite koi {to svedo~at

merki i dejstvija so {to se zajaknuva za opredeleni transakcii pridonesuvaat

sistemot za spre~uvawe za perewe pari i za rekonstrukcija za opredeleni

finansirawe na terorizam, soglasno nastani, zadol`enieto na instituciite

preporakite Manival. da gi za~uvaat aktite za izvr{eni

transakcii iznesuva deset godini, {to

Inaku ovie poraki se ve}e

svoevremeno i pridonesuva vo slu~aj

implementirani od zemji vo na{eto

dokolku e potrebno da se izvr{i

sosedstvo, zna~i Slovenija, Bugarija,

rekonstruirawe na opredelen nastan

Srbija, Hrvatska, Germanija ja imaat

odnosno opredelena aktivnost na

usvoeno ovaa direktiva koja {to

klientot da gi imame site ovie akti koi

svoevidno ja prilagoduvaat na analiza

}e pridonesat za sledewe na celokupnata

na procenka i rizikot koj {to postoi vo

transakcija. Istovremeno, so ova

nivnite zemji so cel da se opredeli

zakonsko re{enie se nametnuva ne samo

98/13.-

sledewe na me|unarodnite standardi tuku kazni, no pritisocite se navistina

i od prakti~ni pobudi unificirawe na silni od Sovetot na Evropa i neveruvam

aktite so koi {to se regulira vakvata deka u{te dolgo vreme }e nastojuvaat da

transakcija odnosno se preciziraat site go zadr`at vakvoto nivo na niski kazni.

subjekti, site akti so cel da se Taka {to, tendencijata odi kon

unificira postapkata i polesno da se poka~uvawe na kaznite, no istovremeno i

monitorira. jaknewe na sistemot na kontrola protiv

U{te edna obvrska koja se nametnuva taa perewe na pari i finansirawe na

e za notarite, dilerite na vozila, terorizam.

osiguritelnite dru{tva i bankite kako Sekako deka imam i odredeni zabele{ki

podra~ja kade {to ima osobeno visoki vo odnos na zakonskiot tekst, jas }e

rizici od perewe pari i finansirawe na interveniram amandmanski, me|utoa vo

terorizam, imame voveduvawe na su{tina ovoj zakon }e go podr`ime i

dopolnitelni obvrski. Kaj ovie subjekti kako prateni~ka grupa. Blagodaram.

na dnevna odnosno na mese~na osnova se Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

javuva potreba do upravata za

Bidej}i e iscrpena listata na prijaveni

spre~uvawe i perewe pari po elektronski

za zbor, konstatiram deka op{tata

pat da dostavuvaat podatoci i

rasprava po Predlogot na zakonot e

informacii za opredeleni pravni raboti

zavr{ena.

vo iznos nad 15 iljadi evra vo denarska

protivrednost, {to samo po sebe e Vrz osnova na izve{taite na Komisijata

indikator deka se raboti na zajaknata za finansirawe i buxet kako mati~no

kontrola na transakciite koi {to ovie rabotno telo kako i Zakonodavno-pravna

subjekti gi vr{at, zatoa {to postoi komisija i raspravata na sednicata na

osobeno {irok prostor za vr{ewe na Sobranieto, na Sobranieto mu predlagam

dejnosti koi {to se nelegalni i koi {to da go usvoi sledniot zaklu~ok.

se vo nadzor na sledewe na upravata za 1. Predlogot na zakonot za izmenuvawe i

spre~uvawe na perewe na pari. dopolnuvawe na Zakonot za spre~uvawe na

Ona za koe {to najmnogu bea upateni perewe pari i drugi prinosi od kaznivo

kritikite vo ovoj zakonski tekst se delo i finansirawe na terorizam e

tokmu zgolemuvaweto na visinata na prifatliv i mo`e da se dade na

kaznite, koe {to deluva vo nasoka na natamo{no odnosno na vtoro ~itawe.

odvratuva~ka idea od onie koi {to }e 2. Ovoj zaklu~ok zaedno so

naumat i koi {to }e prezemat dejstvie stenografskite bele{ki od sednicata na

so koi {to }e predizvikaat perewe na Sobranieto da se dostavi do Komisijata

pari ili finansirawe terorizam ili pak za finansirawe i buxet i Zakonodavno-

pogre{no deluvawe i deluvawe ne vo pravna komisija na Sobranieto na

soglasnost so zakonot od strana na Republika Makedonija.

doma{nite institucii. Prezemeni se Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

povisoki finansiski kazni odnosno glasawe.

povisoki finansiski implikacii, me|utoa

tie se prezemeni so cel da se Ve povikuvam da glasame.

po~ituvaat vo celost nasokite koi {to Vkupno glasaa 53 pratenici, za glasaa

se tokmu od Manival {to e oficijalna 46, vozdr`ani 7, protiv nema.

preporaka od Sovetot na Evropa, koj {to Molam, slu`bite da utvrdat to~en broj

ostava i diskreciono pravo, me|utoa ja na pristuni pratenici vo salata.

postavuva najniskata suma nad koja {to Vo salata ima prisutni samo 57

mora da bidat utvrdeni vakvite kazni. pratenici, ne e polnova`no glasaweto.

Vakvata preporaka e implementirana vo

celost. Imeno, samo za sporedba bi Gi povikuvam pratenicite da vlezat vo

sakala da spomnam deka visinata na salata i da se povtori glasaweto.

kaznite vo regionot dostignuva Vo salata ima 61 pratenik, mo`no

navistina visoki sumi. Eve, vo polnova`no da se glasa.

Slovenija dostignuva i do 120 iljadi Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

evra. Ako vidime za zemjite vo glasawe.

Evropskata unija, vo Belgija do 225 Ve povikuvam da glasame.

iljadi evra, ^e{ka i Velika Britanija

kaznite dostignuvaat duri do 2 milioni Vkupno glasaa 60 pratenici, od niv za

evra, Avstralija do 11 milioni evra, predlo`eniot zaklu~ok glasaa 53,

sekako deka kritikite se za toa {to nie vozdr`ani 7, protiv nema.

sme zemja so ponisok ekonomski Konstatiram deka Sobranieto go usvoi

standard, me|utoa sepak postoi `estok predlo`eniot zaklu~ok.

pritisok od strana na Sovetot na Minuvame na to~ka 9 - Predlog na zakon

Evropa, a toa e slu~aj i so Srbija, i za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot

so Bugarija, koi {to imaat poniski za hartija od vrednost - prvo ~itawe

98/14.-

Predlogot na zakonot i izve{taite na depozitar za hartija od vrednost, so

Komisijata za finansirawe i buxet kako koj se ureduva konceptot za steknuvawe

mati~no rabotno telo i Zakonodavno- na kvalifikuvano u~estvo vo

pravna komisija i na Komisijata za instituciite na pazarot na kapitalot.

evropski pra{awa kako zainteresirano So predlo`enite odredbi za steknuvawe

rabotno telo vi se dostaveni odnosno na kvalifikuvano u~estvo liceto koe ima

podeleni. namera da se stekne so akcii na vkupen

Otvoram op{ta rasprava. kumilativen iznos nadminuva deset,

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite dvaeset, trieset i pedeset procenti od

koi sakaat da govorat po op{tata vkupno izdadenite akcii so pravo na

rasprava po Predlogot na zakonot da se glas. Vo edno od ovie dru{tva potrebno

prijavat za zbor. e da dobie soglasnost za steknuvawe na

kvalifikuvano u~estvo od strana na

Ima zbor zamenikot minister za

Komisijata za hatrija od vrednost.

finansii, povelete.

Zna~i, so vakvoto zakonsko re{enie se

Nedim Ramizi: Blagodaram pretsedatele. nadminuva postojnoto ograni~uvawe vo

Po~ituvani pratenici, pri~inite za zakonot soglasno koj e akcioner zaedno

donesuvawe na Zakonot za izmenuvawe i so negovite povrzani lica ne mo`e da

dopolnuvawe na Zakonot za hartija od poseduva pove}e od 10% od akciite so

vrednost proizleze od potrebata za pravo na glas vo berza i 15% od akciite

negovo ponatamo{no usoglasuvawe so so pravo na glas vo depozitarot.

direktivite na Evropskata unija od Tretatat golema novina {to se

oblasta na pazarot na kapital, kako i predviduva so zakonot e vospostavuvawe

potrebata od ispolnuvawe na del od na fondot za obe{tetuvawe na

preporakite od ocenskata misija na investitori po odnos na kompenzaciska

finansiskiot sektor vo Republika {ema za nadomest na investitorite.

Makedonija, koja vo 2007 godina ja Fondot za obe{tetuvawe na investitori

sprovede Evropskata komisija. So }e go formira i so nego }e upravuva

Predlog zakonot za izmenuvawe i institucija, operator so fondot koja za

dopolnuvawe na Zakonot za hartija od toa }e dobie odobrenie od Komisijata za

vrednost se bri{e mo`nosta za vr{ewe na hatrii od vrednost. ^lenstvoto vo ovoj

netrgovski prenos na harija od vrednost fond e zadol`itelno za brokerskite ku}i

vrz osnova na dogovor za kompenzacija, i ovlasteni banki i za dru{tvata za

smetaj}i deka vakvoto re{enie }e upravuvawe so investiciski fondovi koi

onevozmo`i nastanuvawe na slu~ai na vr{at rabota na upravuvawe so sredstva

zloupotreba vo koj predmet na za smetka na individualen klient,

kompenzacija se predmeti koi ne se od sopstvenik na portfolio. A, celta na

ist rod i ist kvalitet odnosno formirawe na ovoj fond e da vr{i

komenzacija so predmeti {to ne se obe{tetuvawe na investitorite vo

hartija od vrednost. hartija od vrednost vo slu~aj koga

Edna od pogolemite novini vo ovoj zakon nadle`en sud }e donese re{enie za

e voveduvawe na odredbata na osnovawe otvorawe na ste~ajna postapka na ~lenka

na garanten fond koj }e bide formiran na fondot ili vo slu~aj koga Komisijata

vo depozitarot za hartija od vrednost. }e utvrdi deka kaj ~lenka na fodot

Sredstvata pribrani vo garantniot fond nastanala ne mo`nost za ispolnuvawe na

}e se koristat vo slu~aj koga bi obvrskite kon klientite odnosno deka

nastanala nemo`nost za poramnuvawe na taa ne mo`e da gi izvr{uva pari~nite

trgovski transakcii so hartija od obvrski ili da gi vrati hartiite od

vrednost, odnosno }e se koristat vrednost koi gi ~uvala i so koi

isklu~ivo koga nekoja ~lenka na upravuvala za smetka na klientot.

depozitarot nema da ima dovolno pari~ni Vospostavuvaweto na ovoj fond }e ja

sredstva za poramnuvawe na ve}e zgolemi sigurnosta kaj investitorite

realizirana trgovska transakcija so pri investirawe vo hartija od vrednost

hartija od vrednost. Odredbite so koi na toj na~in {to za sekoja investicija

se regulira vospostavuvawe rabotewe na na hartija od vrednost do deset iljadi

garantniot fond }e se primenuvaat od evra investitorot }e bide obe{teten vo

01.01.2011 godina, {to }e dovede do visina na 100%, a za vlo`uvawa od 10-20

zgolemuvawe na sigurnosta vo iljadi evra }e bide obe{teten vo visina

investirawe vo hartija od vrednost kako od 90% vkupno vlo`enite pari~ni

na stranskite taka i na doma{nite sredstva i hartija od vrednost. Dodeka

investitori. vleguvaweto vo sila na ovaa odredba za

Vtorata pogolema novina so ovie izmeni formirawe na fondot za obe{tetuvawe na

e voveduvawe na odredbite za akcioneri investitori se predviduva da zapo~ne so

so kvalifikuvano u~estvo vo brokerska vleguvawe na Republika Makedonija kako

ku}a, berza na hartija od vrednost ili polnopravna ~lenka vo Evropskata unija.

98/15.-

Isto taka, se vovedeni odredbi za e predvideno kako uslov za osnovawe na

spre~uvawe na perewe pari i finansirawe odredeni akcionerski dru{tva, }e

terorizam so cel sekoj ovlasten u~esnik ovozmo`i neposredno da se zgolemi ovoj

na pazarot na hartija od vrednost vo broj, zatoa {to do sega za da mo`e da

tekot na svoeto rabotewe da prezema se osnovaat vakvi dru{tva treba{e

soodvetni merki i aktivnosti propi{ani najmalku da ima 100 osnova~i, a sega

od strana na Komisijata zaradi ovoj broj se namaluva i cenam deka ova

otkrivawe i spre~uvawe na transakcii }e vlijae pozitino vo porastot na

povrzani so perewe na pari i vakvi dru{tva koi mislam deka imaat

finansirawe na terorizam, {to i ova e izvonredno zna~ewe vo oblasta na

vo nasoka pred se na zgolemuvawe na trgovskite dru{tva.

doverbata na investitorite vo sigurnost Vtoro, dobro e {to se menuva utvrduvawe

na pazarot na hartija od vrednost vo na investicionen investitor i ovoj poim

Republika Makedonija. se pro{iruva vo nasoka na opfatot za

So Predlog zakonot isto taka se ova nazna~uvawe za nekolku zna~ajni

predlagaat odredbi za izbori i subjekti od delovnata oblast i

razre{uvawe na ~lenovi na Komisijata za me|unarodna delovna oblast i cenam deka

re{avawe na `albi od oblasta na pazarot ovaa izmena e dobrodojdena.

na hartija od vrednost. Zaradi Treto, toa {to go naglasi i zamenikot

zgolemuvawe na transparentnost vo minister se sozdava prostor i mo`nost

raboteweto na akcionerskite dru{tva se hartiite od vrednost koi se izdavaat od

voveduva i obvrska za izvestuvawe na doma{ni akcionerski dru{tva sekoga{ na

akcionerskite dru{tva koi ne se vodat nepari~ni sredstva, bidej}i mnogu

vo registarot na akcionerski dru{tva so hartii od vrednost, poradi razvojot na

posebni obvrski za izvestuvawe koi }e informativnata tehnologija, mo`at osven

bidat dol`ni vo to~no utvrdeni rokovi pari~ni da se emituvaat i nepari~ni

svoite podatoci od raboteweto da gi sredstva, da mo`at ovie hartii da

objavuvaat na internet stranicite na predizvikaat pravni dejstva i nadvor od

ovlastenata berza. Vi blagodaram. Republika Makedonija i hartii od

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas. vrednost koi se izdavaat od stranski

Ima zbor gospodinot Ja{ari Adnan, trgovski dru{tva, da mo`at da

povelete. predizvikaat odredeni efekti vnatre na

teritorijata na Republika Makedonija.

Adnan Ja{ari: Vi blagodaram po~ituvan

pretsedatele. Isto taka, spored mene, se raboti za

izmena koja ima svoja te`ina, a toa e

Po~ituvani kolegi pratenici, po~ituvan

pra{aweto za mo`nosta na javen oglas,

zamenik minister,

koj e nazna~en kako prospekt, {to

Jas se prijaviv za zbor, a govorev i na neposredno e povrzan so mo`nosta da se

Komisijata za finansii i ekonomski izgotvi ovoj zna~aen akt vo momentot

pra{awa i nakratko go iska`av mojot koga akcionerskite dru{tva se osnovaat

stav vo odnos na predlo`eniot zakon. spored toa {to narekuvame sukcesiven

U{te edna{ }e povtoram i normalno }e go na~in, na~in koj vo sebe go vklu~uva i

dodadam toa {to treba da go ka`am ovoj akt koj e nare~en kako prospekt i

bidej}i se raboti neposredno so spored izmenite na zakonot se

zabele{kite koi }e gi naglasam vo odnos ovozmo`uva prospektot vo idnina da mo`e

na predlo`eniot zakon. da se izgotvi ne samo od dru{tvoto koe

Najnapred sakam da naglasam deka go izdava, tuku i od drugi subjekti

stanuva zbor za zakon koj mislam deka e specijalizirani vo oblasta na

dobredojden i vo ovaa nasoka cenam deka izgotvuvawe na prospekti, kako {to se

site izmeni koi se nudat, nekoi koi se brokerskite ku}i, ili akcionerski

novina vo edna oblast, kako {to e dru{tva koi neposredno se zanimavaat so

oblasta na hartija od vrednost, oblast ova pra{awe.

koja cenam deka ima svoja uloga vo Drugo pra{awe za koe cenam deka treba

nasoka na razvojot, ekonomskiot razvoj da se pozdravi e mo`nosta sopstvenite

na Republika Makedonija. akcii na akcionerskite dru{tva, akcii

Najnapred, dobro e {to na eden na~in koi se vo sopstvenost na odredeni

predlaga~ot ovozmo`uva preku namaluvawe dru{tva vo momentot koga se izdavaat i

na brojot na predlaga~ite kaj odredeni pu{taat na pazar da mo`e da se trguva,

akcionerski dru{tva, koi normalno imaat da ne bidat ograni~eni vo nasoka na

odreden status, koi se nazna~eni kako utvrduvawe na maksimalnata nivna

akcionerski dru{tva so posebni obvrski vrednost, tuku nivnata vrednost da mo`e

za da izvestuvaat, se namaluva brojot da ja utvrdi samata ponuda i

na akcioneri. Ova namaluvawe na brojot pobaruva~ka, {to cenam deka e

na osnova~i kako akcioneri istovremeno neposredno usoglasena so ponudata i

pobaruva~kata.

98/16.-

Koga zboruvam za ova, treba da podr`am bide ~len na ovoj fond, bidej}i od

deka dobro e {to ovaa odredba od terminolo{ki aspekt osnova~ite so

terminolo{ki aspekt, da bideme ~lenstvo treba da se razlikuvaat i

vnimatelni deka ne stanuva zbor za sakam da podvle~am deka ne sekoj ~len

visina, tuku za vrednost. Zatoa cenam mora da bide i osnova~ na eden vakov

deka predlaga~ot treba da gi ima garanten fond. Ova go naglasuvam od

predvid ovie pra{awa. faktot deka vo pravniot sistem vo

Isto taka, se raboti za pra{awe koe Makedonija garantni fondovi vo drugi

treba da se naglasi, a toa e pra{aweto oblasti se osnovani i dobro e

za otstranuvawe na mo`nosta odredeni predlaga~ot da gi zeme odredbite od

akcii ili hartii od vrednost vo idnina drugi zakoni koi se sostaven del od

da nema mo`nost da se trguvaat preku pravniot sistem, so {to se ureduvaat

taka nare~eni obe{tetuvawa, ili ovie pra{awa, za da se vgradat vo

kompenzacija ili dogovor za nadomestok, predlo`eniot tekst.

bidej}i praktikata poka`uva deka tokmu Za ovie pra{awa ka`av dosta. Se raboti

na ovoj na~in, ili pri trguvawe so za drugo pra{awe, zatoa {to nema

hartii od vrednost, poradi obe{tetuvawe dovolno vreme, se raboti za edno

se predizvikani posledici, odnosno pra{awe za koe raspravavme i na

trguvawe preku kompenzacija koja Komisijata, no za koe mislam se

predizvikuva neposredno mo`nost mnogu objasnivme od predlaga~ite, pokonkretno

transakcii da ne mo`at da se ostvarat. od zamenikot minister vo odnos na

Toa {to se naglasi od zamenikot ~lenot 44. Jas i na Komisijata za

minister, a {to isto taka treba da se ekonomski pra{awa se proiznesov i

pozdravi, jas }e se zadr`am malku istoto }e go povtoram. Mislam deka ovaa

pove}e vo odnos na ova pra{awe. Se mo`nost im se dava neposredno na

raboti za t.n. garanten fond. Treba da Komisijata da mo`e da dobie odredeni

podvle~am deka go pozdravuvam ova informacii od bankarskite smetki, od

pra{awe, zatoa {to cenam deka preku fizi~ki ili pravni lica vo slu~aj koga

ovoj garanten fond }e se garantira se vr{i trgovija so hartii od vrednost,

sekoja prethodno dogovorena. Cel im se normalno, ne sekoga{, soglasno

hartiite od vrednost. Ako vnimatelno gi odredbite od ovoj zakon. Se raboti za

analizirame odredbite koi gi ureduvaat pra{awe koe na eden na~in predizvika

ovie pra{awa, a za koi cenam deka se kaj mene dilema, zatoa {to bankarskite

raboti za klu~no pra{awe vo ovie smetki vo soglasnost so Zakonot za

izmeni, jas }e gi iska`am moite banki na eden na~in se tretiraat kako

sugestii, ili zabele{ki zatoa {to bankarski tajni i od ovoj aspekt cenam

mislam deka stanuva zbor za lice, deka dobro e da se analizira i ovaa

praven subjekt i so samiot fakt deka za odredba od Zakonot za banki, da nemame

prv pat se predviduva ova, dobro so kolzii vo ovaa nasoka. Mislam deka vo

odredbite od ~lenot 152-A do ~lenot 160 celost zakonot e navistina soliden i

ili 170 da se utvrdat nekolku elementi novinite koi se nudat so ovoj zakon }e

potrebni da se utvrdi ovoj nezavisen imaat pozitivni efekti vo idnina.

praven subjekt. Prvo mislam deka se Blagodaram.

raboti za propust na predlaga~ot, Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

bidej}i i mene ne mi e jasno dali ovoj Ima zbor gospodinot Nikolov Marjan~o,

fond po formata }e bide trgovsko povelete.

dru{tvo ili nema da bide. Zo{to go

Marjan~o Nikolov: Blagodaram

naglasuvam ova pra{awe? So samiot fakt

pretsedatele.

deka stanuva zbor za hartii od

vrednost, dodeka hartii od vrednost, ]e bidam mnogu kratok, bidej}i najgolem

spored odredbite od Zakonot za trgovski del od ona {to sakav da go ka`am,

dru{tva se tretiraat neposredno kako kolegata Ja{ari Adnan go opfati. Nie }e

trgovska dejnost, mislam deka i ovoj dademe poddr{ka na potrebata od

garanten fond neophodno treba da se donesuvawe na ovoj zakon, se so cel, da

organizira kako trgovsko dru{tvo, se sozdadat makar i minimalni

odnosno po formata neophodno treba da preduslovi, berzata vo Republika

bide akcionersko dru{tvo. Ova go Makedonija ako e mo`no {to pobrzo da

naglasuvam zatoa {to cenam deka e od za`ivee i akcionerskite dru{tva da

golemo zna~ewe da se utvrdi ovaa mo`at i na toj na~in da steknuvaat

organizaciona forma i vtoro, taka kako kapital, bidej}i o~igledno e deka se

{to go gledam, se zalaga predlaga~ot za pote{ko se obezbeduvaat sredstva preku

ovoj tekst i mislam deka, u{te edna{ }e bankite i vo taa nasoka, mislime deka

podvle~am deka ova pra{awe treba da se sekoja izmena i dopolnuvawe na zakonite

utvrdi i precizira od aspekt na toa koj od hartii za vrednost, posebno {to ovoj

}e bide osnova~ i vtoro, koj }e mo`e da zakon e predviden za formirawe na



98/17.-

garanten fond, }e pridonesat del od Vo taa smisla, nie apeliravme i na

investitorite da se ohrabrat, bidej}i Komisijata za finansirawe i buxet, eve

}e ima soodvetna garancija, dokolku ja koristime i ovaa prilika na

vlezat vo odredeni rizici, deka zamenikot minister za finansii da mu

eventualnata {teta }e im bide preneseme deka dokolku ne se smeni ovoj

nadomestena. Se nadevam deka taa merka ~len, ovoj zakon }e ima golema falinka,

}e pridonese {to pogolem broj na golem defekt i mo`e da dovede do

investitori da u~estvuvaat na zloupotreba vo negovata prakti~na

makedonskata berza za hartii od primena. Zatoa, gospodine zamenik

vrednost. Isto taka e za pozdravuvawe i ministe, dali }e barate na~in preku

delot kade {to se ovozmo`uva i drugi, kolegite od vladea~koto mnozinstvo da

kako {to se ka`ani institucionalni podnesuvate amandmani, dali na bilo koj

investitori da u~estvuvaat na berzata i drug na~in, dali }e go povle~ete

toa mo`ebi }e bide eden plus okolu zakonot, pa }e go vratite, ovoj ~len

trguvaweto so hartii od vrednost na mora da se doraboti, bidej}i smetame

na{ata berza, bidej}i vaka kako {to deka prvo, ne ja znaeme pri~inata zo{to

funkcioniraat, mislime deka se pomalku Komisijata za hartii od vrednost da

i pomalku si ja izvr{uva svojata vr{i uvid, koga ima redica drugi

funkcija. institucii koi {to se zadol`eni za ovaa

Se nadevam deka Ministerstvoto za rabota, no vie sigurno imate odredeni

finansii i Komisijata za hartii od analizi i jas se nadevam deka na{ite

vrednost, napravile dobra procenka kade sugestii }e gi prifatite i }e dobieme

treba da se izvr{at ovie izmeni i zakon koj {to celosno kako izmena i

navistina, }e pridonese da se zgolemi dopolnuvawe, mo`e da bide vo nasoka na

interesot na investitorite za ona da se za`ivee pazarot so

akcionerski kapital. Za nas e samo akcionerski kapital i drugi hartii od

simptomati~en ~lenot 44, kade {to na vrednost, a se vo nasoka na za`ivuvawe

Komisijata za hartii od vrednost i se na makedonskata ekonomija. Blagodaram.

dava ovlastuvawe, dokolku smeta deka Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

ima potreba taa vr{i uvid vo Ima zbor gospo|a Gelova Stojanova Sowa,

bankarskite smetki na fizi~ki ili povelete.

pravni lica pri rgovskiot prenos na

Sowa Gelova Stojanova: Blagodaram

hartii od vrednost.

po~ituvan pretsedatele.

Smetame deka ~lenot vaka kako {to e

Eve i jas bi sakala da dadam eden moj

napi{an dava mo`nosti vo odredeni

prilog so diskusija za ovoj Predlog

situacii da ima subjektivno tolkuvawe,

zakon.

ili zloupotreba vo smisla na toa,

Komisijata za hartii od vrednost po Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za

bilo koj osnov pobara uvid vo hartii od vrednost se predlagaat kako

bankarskite smetki, a toa mo`e da del od osumte reformski zakoni od

pridonese, dokolku postoi i nekoja finansiskata sfera za podobruvawe na

druga povrzanost, tie informacii da se delovnoto rabotewe, koj gi izgotvi

prenesat i na konkurenti, {to vo Vladata i gi dostavi do Sobranieto na

odredeni situacii bi im dala vrednost Republika Makedonija.

pri trguvaweto so hartii od vrednost. Predlog zakonot za izmenuvawe i

Zna~i, informaciite da bidat preneseni dopolnuvawe na Zakonot za hartii od

na konkurenti, ili da dojdat na nekoj vrednost, }e zna~i usoglasuvawe na

na~in, do informacii za bankarskite postojnata zakonska regulativa, vo

smetki i na toj na~in da se steknat so oblasta na hartiite od vrednost, so

prednost pred onie lica na koi {to direktivite na Evropskata unija, kako i

Komisijata za hartii od vrednost im so preporakite od Ocenskata misija na

izvr{ila uvid vo bankarskite smetki. finansiskiot sektor na Republika

Ovoj ~len mora da se doraboti, mora da Makedonija koja vo 2007 godina ja

se doprecizira, mora to~no da se znae sprovede Evropskata komisija.

pod koi uslovi treba da se vr{i uvid vo Novite zakonski re{enija, pokraj

bankraskite smetki, koj treba da go harmonizacijata na zakonodavstvoto so

vr{i, kako }e se ~uvaat tie informacii Evropskata unija vo delot na

i koj }e ima pristap do niv. Da ne se finansiskiot sektor, }e zna~at i

slu~i utre, kako {to zboruvav prethodno obezbeduvawe na funkcionalen i stabilen

tie informacii da bidat zloupotrebeni, pazar na hartii od vrednost za

bidej}i ~esto tie informacii se doma{nite i stranskite investitori i }e

~uvstvitelni i mo`at mnogu da zna~at za pridonesat za podobruvawe na biznis

odredena transakcija ili za kupuvawe na klimata, a so toa }e se pridonese za

odredeni akcii. prilagoduvawe na postojniot zakon,

soglasno barawata koi gi diktira

98/18.-

pazarot na kapital vo Republika Komisijata donesuva re{enie po odnos na

Makedonija. baraweto za dobivawe na prethodna

Edna od pogolemite predlo`eni izmeni e soglasnost za steknuvawe na

ukinuvaweto na mo`nosta za vr{ewe na kvalifikuvano u~estvo vo rok od 30

netrgovski prenos na hartii od kalendarski dena od denot na priemot na

vrednost, vrz osnova na dogovor za baraweto.

kompenzacija. Vo ~lenot 152-V se navedeni pri~inite

So ~lenot 14 od Predlog na zakonot, se zaradi koi Komisijata mo`e da go odbie

ukinuva mo`nosta za vr{ewe na baraweto za steknuvawe na kvalifikuvano

netrgovski prenos vrz osnova na dogovor u~estvo vo berza, depozitar ili

za kompenzacija. Ova od pri~ina {to vo brokerska ku}a.

praksata ima slu~ai na zloupotreba na Isto taka, predvidena e mo`nosta

ovaa odredba, taka {to predmet na Komisijata da ja odzeme prethodno

kompenzacija se i neistorodni stvari, dadenata soglasnost za steknuvawe na

od razli~en vid na kvalitet, odnosno kvalifikuvano u~estvo vrz osnova na

predmeti koi ne se hartii od vrednost. kriteriumite utvrdeni so zakonot, kako

Pri vakvi kompenzacii cenata na hartii i posledicite koi }e proizlezat za

od vrednost, koja se kompenzira e mnogu akcioner koj steknal kvalifikuvano

poniska od realnata cena, po koja tie u~estvo, bez prethodna soglasnost od

hartii od vrednost se trguvaat na Komisijata.

berzata, so {to se stavaat vo Isto taka zna~ajna e odredbata so koja

neramnopravna polo`ba, onie akcioneri se predviduva osnovawe na garanten

koi akciite od ista firma namesto preku fond, formiran od depozitarot za hartii

kompenzacija, gi steknale preku berza. od vrednost. ]e se osnova i garanten

So predlo`enite izmeni, site fond za poramnuvawe na ve}e dogovoreni

potencijalni transferi na hartii od trgovski transakcii za hartii od

vrednost, }e se realiziraat na vrednost. So voveduvawe na ovaa novina

najtransparenten na~in, odnosno na vo Zakonot, depozitarot za hartii od

organiziran pazar preku berza. vrednost treba da formira garanten

fond, ~ii sredstva }e se koristat

So ~lenot 31 od Predlogot na zakonot se

isklu~itelno, koga nekoja ~lenka na

voveduva nova glava vo Zakonot za

depozitarot nema da ima dovolno pari~ni

hartii od vrednost koj {to akcioneri so

sredstva za poramnuvawe na ve}e

kvalifikuvano u~estvo na brokerskata

dogovorenata trgovska transakcija.

ku}a, berzi na hartii od vrednost, ili

depozitar za hartii od vrednost. So vospostavuvawe na garantniot fond }e

se zgolemi sigurnosta za investirawe vo

Spored ~len 152-A, fizi~ko ili pravno

hartii od vrednost na stranskite i na

lice koe ima namera direktno, ili

doma{nite investitori, bidej}i toj }e

indirektno, postapno ili oddedna{ da se

ja garantira sekoja dogovorena

stekne so akcii so vkupen akumuliran

transakcija.

kumulativen iznos nadminuva 10, 20, 30

i 50% od vkupno izdadenite akcii so Odredbite za osnovawe na garantniot

pravo na glas na brokerskata ku}a, fond }e se primenuvaat od januari 2011

depozitar ili berza na hartii od godina.

vrednost, bez ogled na toa dali ima So ~lenot 31, od Predlogot na zakonot

namera akciite da gi stekne samo toj, za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot

ili zaedno so drugi povrzani lica, e za hartii od vrednost, se predlaga

dol`en da podnese barawe do Komisijata voveduvawe u{te edna glava, fond za

za dobivawe na prethodna soglasnost za obe{tetuvawe na investitori za hartii

steknuvawe na kvalifikuvano u~estvo. od vrednost, odnosno kompezaciska {ema

So ova zakonsko re{enie se koregira za nadomest na investitorite. Fondot za

ograni~uvaweto vo postojniot zakon, obe{tetuvawe na investitori }e go

soglasno koj e akcioner zaedno so formira i so nego }e upravuva

negovite povrzani subjekti, lica, ne institucijata operator so fondot, po

mo`e da poseduva pove}e od 10% od prethodno odobrenie od Komisijata za

akciite so pravo na glas vo berza i 15% hartii od vrednost. ^lenstvoto vo

od akciite so pravo na glas vo fondot }e bide zadol`itelno za

depozitarot. brokerskite ku}i i ovlastenite banki

koi }e gi vr{at uslugite za hartii od

So predlo`enite izmeni vo ~len 152-B se

vrednost od ~len 94 od Zakonot za

navedeni dokumentite koe liceto {to e

hartii od vrednost i za dru{tvata za

zainteresirano za steknuvawe na

upravuvawe so investiciski fondovi koi

kvalifikuvano u~estvo e dol`no da gi

vr[at raboti na upravuvawe so

dostavi do Komisijata, zaedno so

sredstvata, za smetka na individualniot

baraweto za dobivawe na soglasnost za

klient sopstvenik na portfolieto.

steknuvawe na kvalifikuvano u~estvo.

98/19.-

Celta na ovoj fond e da vr{i i davawe mo`nost na Komisijata za

obe{tetuvawe na investitorite za hartii hartii od vrdnost da mo`e da go potpi{e

od vrednost vo slu~aj koga nadle`niot multilateralniot memorandum na

sud }e donese re{enie za otvorawe na me|unarodnata organizacija za hartii od

ste~ajna postapka na ~lenka na fondot, vrednost, da stane potpisnik vo listata

ili vo slu~aj koga Komisijata }e utvrdi a). Zna~i tokmu samo inkorporirawe na

deka kaj ~lenkata na fondot nastanala ~lenot 112.

nemo`nost za ispolnuvawe na obvrskite Trajko Veqanoski: Blagodaram.

sprema klientite, odnosno deka taa ne

Bidejki e iscrpena listata na

mo`e da gi izvr{uva pari~nite obvrski

prijaveni za zbor, konstatiram deka

ili da gi vrati hartiite od vrednost

op{tata rasprava po Predlogot na

koi gi ~uvala ili so koi upravuvala za

zakonot e zavr{ena.

smetka na klientot. Nema mo`nosti vo

bliska idnina ovaa sostojba na ~lenkata Vrz osnova na Izve{taite na Komisijata

bitno da se promeni. za Finansirawe i buxet, kako mati~no

rabotno telo i Zakonodavno-pravnata

Isto taka, so ovaa glava od Predlogot

komisija i rasrpavata na sednicata na

na zakon se regulira postapkata za

Sobranieto, na Sobranieto mu predlagam

isplata na osiguritelnite pobaruvawa na

da go usvoi sledniot zaklu~ok:

klientite koga nastanuva slu~ajno

obe{tetuvawe na klientite na ~lenkata 1.Predlogot na zakonot za izmenuvawe i

na Fondot. dopolnuvawe na Zakonot za hartii od

vrdnost e prifatliv i mo`e da se dade

So ~lenot 36 od Predlogot na zakonot za

na natamo{no odnosno vtoro ~itawe.

izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za

hartii od vrednost vo glava 6 pod to~ka 2.Ovoj zaklu~ok zaedno so

3-a se voveduva nova to~ka 4 - obvrski stenografskite bele{ki od sednicata na

za investirawe na akcionerskite dru{tva Sobranieto da se dostavi do Komisijata

koi ne se vodat vo registarot za za finansirawe i buxet i Zakonodavno-

akcionerski dru{tva, so posebni obvrski pravnata komisija pri Sobranieto na

za izvestuvawe. Na toj na~in }e se Republika Makedonija.

podobri informiranosta na investitorite Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

za sostojbata na pazarot na kapital. glasawe.

Akcionerskite dru{tva podatocite }e Ve povikuvam da glasame.

treba da gi objavuvaat na veb stranata

na ovlastenata berza. Vkupno glasaa 56 pratenici, site 56

glasaa za, vozr`ani i protiv nema.

So ~lenot 47 od Predlogot na zakonot se

predlaga precizirawe na rabotata na Konstatiram deka Sobranieto go usvoi

Komisijata za re{avawe `albi po pra{awa predlo`eniot zaklu~ok.

od oblasta na pazarot na kapital, Minuvame na to~ka 10 - Predlogo na

uslovi i kriteriumi za ~lenovite na zakon za dr`avnata revizija - prvo

Komisijata. Na~inot na koj se vr{i ~itawe.

nivniot izbor i razre{uvawe e so cel da Predlogot na zakonot i izve{taite na

se podobri efikasnosta vo raboteweto na Komisijata za finansirawe i buxet kako

istata. So ovie izmeni na Zakonot }e se mati~no rabotno telo, na Zakonodavno-

zgolemi doverbata na investitorite za pravnata komisija i na Komisijata za

vlo`uvawe vo hartii od vrednost vo Evropski pra{awa kako zainteresirano

Republika Makedonija. Blagodaram. rabotno telo, vi se dostaveni donsono

Trajko Veqanoski: Blagodaram. podeleni.

Ima zbor zamenik minsiterot za Otvoram op{ta rasprava.

finansii, povelete. Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite

Nedim Ramizi: Blagodaram. koi sakaat da govorat po op{tata

Samo nakratko da objasnam okolu ~lenot rasprava po Predlogot na zakonot da se

44 koj be{e spomnat vo vrska so prijavat za zbor.

mo`nosta da mo`e Komisijata za hartii Za zbor se prijavija zamenik minsiterot

od vrednost da imauvid i vo bankarskite za finansii, gospodinot Adnan Ja{ari,

smetki na fizi~ki i pravni lica. Toa e Ilija Dimovski, Vladanka Avirovi},

eden del na inkorporirawe na ~lenot 112 Julieta Marku, Marjan~o Nikolov i

od Zakonot za banki, stav 3, to~ka 2 gospo|a Cvetanka Ivanova.

kade jasno e definirano vo koi drugi Ima zbor zamenik ministerot za

institucii mo`e direkno da imaat uvid. finansii, povelete.

Tuka e stavena Narodna banka, kako i Nedmi Ramizi: Blagodaram.

site onie drugi supervizorski organi

ovlasteni so zakon {to tuka spa|a i Se raboti za predlog za donesuvawe na

Komisijata za hartii od vrdnost. nov zakon za dr`avna revizija {to

Stavaweto na ovaa odredba vo zakonot e smetame deka donesuvaweto na ovoj zakon

98/20.-

e vo funkcija na zasiluvawe na So donesuvaweto na ovoj zakon, smetame

operativnata i finansiska nezavisnost deka }e se ovozmo`i zajaknuvawe na

na Dr`avniot zavod za revizija, mestoto i ulogata na Dr`avniot zavod za

postignuvawe na pogolema efektivnost i revizija kako najvisoka revizorska

efikasnost vo izvr{uvawe na dr`avnata institucija na Republika Makedonija,

revizija, kako i vo delot na nadle`na za vr{ewe na dr`avnata

usoglasuvawe na ovoj zakon so Meksiko revizija.

deklaracijata za nezavisnost na (So sednicata prodol`i da rakovodi

vrhovnite revizorski institucii i so Svetlana Jakimovska, potpretsedatel na

Lima deklaracijata koja gi definira Sobranieto).

pravilata i nasokite za revizija.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Dr`avniot zavod za revizija e najvisoka

Ima zbor gospodinot Adnan Ja{ari,

revizorska institucija vo Republika

povelete.

Makedonija so svojstvo na pravno lice,

koja e nezavisna vo svoeto rabotewe. Adnan Ja{ari: Blagodaram.

So Dr`avniot zavod za revizija se Toa {to go re~e zamenik ministerot se

planira da rakovodi glaven dr`aven soglasuvam so nego i cenam dke ai

revizor koj }e go izbira i razre{uva Zakonot za dr`avna revizija ima svoja

Sobranieto na Republika Makedonija, so pozitivna strana.

mandat od 9 godini, bez pravo na Nesakajki da se povtoram so zamenik

povtoren izbor. minsiterot, }e odam direkno so nekolku

Isto taka so Predlog zakonot se moi sugestii za koi cenam deka zamenik

definiraat i soodvetnite uslovi {to ministerot i pretstavnikot na Vladata

treba da gi ispolni glavniot dr`aven treba da gi imaat predvid vo odnos na

revizor, za da bide imenuvan od strana vtoroto ~itawe.

na Sobranieto na Republika Makedonija. Najprvin cenam deka dobro e, taka kako

Vo delot na revizijata se planira {to postoi sega zasega, glavniot

dr`avnata revizija da ja vr{at dr`aven revizor da ima i zamenik,

ovlasteni dr`avni revizori i dr`avni bidjeki vo momentot koga toj poradi

revizori vraboteni vo Dr`avniot zavod opradani ili neopravdani pri~ini

za revizija. otsustvuva, treba da im alice koe }e go

zamenuva vo izvr{uvawe na negovite

So cel postignuvawe na pogolema

funkcii. Jas ovaa zabele{ka ja ka`av i

efektivnost vo izvr{uvaweto na

na Komisijata, ja ka`uvam ovde i

dr`avnata revizija, Dr`avniot zavod za

normalno }e izgotvam amandman koj ]e go

revizija }e mo`e da anga`ira i stru~ni

obrazlo`am.

lica, eksperti, nadvor od Dr`avniot

zavod za revizija. Vtoro, vo ~lenot 5, vo vrska so ~lenot

14 kade stanuva zbor za uslovite, vaka

Vo funkcija na pogolema finansiska

kako {to e vo nekolku predlozi na

nezavisnost na Dr`avniot zavod za

zakoni koi ni se nudat, vo to~ka 2 kade

revizija, sredstvata za rabota na

stanuva zbor za visokoto obrazovanie od

Dr`avniot zavod za revizija }e gi

odredenata oblast, od ekonomska ili

utvrduva Sobranieto na Republika

pravna oblast, treba da si ima predvid

Makedonija.

Zakonot za visoko obrazovanie,

So cel da se obezbedi transparentnost vgraduvajki go vo sebe Bolowskiot

vo raboteweto Dr`avniot zavod za sistem, ima utvrdeno odredeni studeski

revizija ima obvrska da izgotvuva ciklusi. Vo nekolku zakoni, nekolku

godi{en izve{taj za izvr{enite revizii predlaga~i gi vgraduvaat studeskite

i za rabotata na Dr`avniot zavod za ciklusi, a ovde gledam deka predlaga~ot

revizija {to go dostavuva do Sobranieto odi so eden uslov koj be{e preethodno

na Republika Makedonija na razgleduvawe vo sproveduvawe. Mislam, definitivno i

najdocna do 30 juni vo tekovnata ovoj zakon treba da gi sodr`i. Stanuva

godina, za prethodnata godina. zbor za sistem od prv ciklus, ili uslov

Godi{niot izve{taj Sobranieto na da bide prviot ili vtoriot ciklus, ili

Republika Makedonija }e go razgleduva }e se odi so broj na krediti.

zaedno so Izve{tajot od izvr{enata Povtoruvam, dobro e ova pra{awe, kako

revizija na Dr`avniot zavod za vo ~lenot 5, taka i vo ~lenot 14, da se

revizija, od strana na dru{tvo za usoglasi so odredbite na Zakonot za

revizija koe ima dozvola za vr{ewe na visoko obrazovanie.

rabota na revizija, soglasno Zakonot za Kako treta zabele{ka, vo ~lenot 16

revizija, dodeka izborot na ova dru{tvo mislam deka bi bilo dobro, pri

za revizija }e go vr{i Sobranieto na formirawe na komisijata, predlaga~ot da

Republika Makedonija. gi ima predvid pra{awata povrzani so

na~eloto vo odnos na pravi~nata i

98/21.-

soodvetna zastapenost, dodeka vo ~lenot izve{tai treba da bidat postavuvani vo

21 {to go naglasiv na Komisijata, no uloga na izvleguvawe na partiska ili

ovde }e se potrudam so dva tri zbora da politi~ka korist, vo edna ili vo druga

go obrazlo`am vo to~ka 4 stav 1 kade nasoka.

stanuva zbor za nadle`nostite na Izve{taite na Dr`avniot zavod za

dr`avniot revizor, povrzuvajki se ili revizija treba da se gledaat vo nivnoto

objasnuvajki go ~lenot 21, se su{tinsko svetlo i zna~ewe. Pred da se

utvrduvaat subjektite kade dr`avniot komentiraat izve{taitw na Dr`avniot

revizor }e ima mo`nost da vr{i zavod za revizija, da se razbere i

revizija. sintaksata i vokabularot koj se koristi

Ako pojdeme od ~len 22, }e dojdeme do od strana na ovie stru~ni lica vo

konstatacija deka spored ona {to e stu~nite izve{tai povrzani so nivnata

dadeno i utvrdeno vo ovoj ~len, revizija za tro{eweto na fiannsiskite

dr`avniot revizor vo idnina }e ima sredstva od strana na instituciite koi

mo`nost da vr{i revizija samo kade tro{at javni prihodi.

osniva~ se javuva dr`avata, so odredeni Vo isto vreme vo tekot na raspravata }e

isklu~oci. Ima eden isklu~ok koj se poso~am nekoi elementi za koi {to

naglasuva vo ~len 22, vo odnos na smetam deka treba posebno vnimanie,

trgovskite dru{tva kade kako dominanten me|utoa na~elno sakam da potenciram

akcioner e dr`avata i mojdeme da deka tendencijata Dr`avniot zavod za

dojdeme vo sostojba kaj eden od revizija, i pritisokot vrz Dr`avniot

akcionerite so 1, 2 ili 3% da bide zavod za revizija toj da prerasne na

nekoj od revizorite ili nekoi negovi nekoj na~in vo organizaciona dr`avna

bliski. Mislam, ako se analizira ~lenot forma na Javno obvinitelsto koe {to

22 stav 1 to~ka 4, dobro e to~ka 4 da samo po sebe }e poveduva postapki i }e

ne postoi, zatoa {to, povtoruvam, izleze nadvor od ve}e vostanoven

spored ona {to e prezentirano vo ~len sistem, smetam deka e mnogu

22, kako takva nema potreba da postoi. problemati~en. Imam silna dilema dali

Vo ~len 22 stav 2 kade stanuva zbor za tie tendencii, pritisoci vrz Dr`avniot

mo`nosta dr`avniot revizor da mo`e vo zavod za revizija imaat su{tinska

idnina da vr{i revizija i kaj povrzani smisla ili se naso~eni od dnevna

ili grupirani subjekti. Mislam deka politi~ka potreba, bez razlika na toa

ovoj stav 2 od ~len 22 na nekoj na~in koja politi~ka struktura vo momentot e

treba da se precizira bidejki vaka kako na vlast ili vo opozicija. Site nie

{to e predlo`en e nejasen. Blagodaram. morame pri ovaa rasprava da vodime

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas. smetka za aftonomnosta, nezavisnosta,

transparentnosta, javnosta vo rabotata

Ima zbor gospodinot Ilija Dimovski,

na Dr`avniot zavod za revizija, me|utoa

povelete.

morame istovremeno da vodime smetka i

Ilija Dimovski: Blagodaram. za ekonomi~nosta, efikasnosta i

So vnimanie go poglednav Zakonot za efektivnosta od rabotata na Dr`avniot

dr`avna revizija koj pretstavuva eden zavod za revizija.

od posu{tinskite zakoni na dene{nata Sakam da potenciram deka graduvaweto na

sednica poradi toa {to opfa}a edna me|unarodnite preporaki vo ovoj Predlog

osetlivca problematika povrzana so na zakon kako Meksiko deklaracija za

revizijata na tro{eweto na fiannsiskite nezavisnost na vrhovnite revizorski

sredstva pribrani od strana na institucii, Lima dekalracijata i

gra\anite, kako javni prihodi. Od toj odredeni preporaki i standardi na

aspekt visoko go cenam interesot na Intosam i Eurosam {to se svetskata i

pratenicite, bilo na sednicite na evropskata organizacija na vrhovni

komisiite, bilo vo dene{nata rasprava revizorski isntitucii, kako i elementi

na Sobranieto, da se vklu~at. od izve{taite na Evropskata unija,

Rabotata na Dr`avniot zavod za pretstavuva silna garancija deka ovoj

revizija, verojatno }e se soglasime zakon e vo duhot i vo pravec na

site, i vo dosega{noto iskustvo e prifa}awe na me|unarodnite standardi za

sosema na visoko nivo i zatoa treba da dr`avnata dr`vizija. So toa }e se

dobiva javna poddr{ka i afirmacija od obezbedi podoma}insko i po~esno tro{ewe

strana na site segmenti vo op{testvoto, i koristewe na sredstvata od gra|anite

od strana na site politi~ki partii i od edna strana, me}utoa od druga strana

site dr`avni institucii. i poefektivno i poefikasno tro{ewe na

Dr`avniot zavod za revizija vo nitu istite i poprecizno vodewe na

edna forma, bez razlika na okolnostite smetkovodstvenata evidencija od strana

vo op{testveniot i politi~kiot sistem na dr`avnite subjekti.

ne smee da bide podlo`en na partizacija Nekolku dilemi se nametnaa vo tekot na

i politizacija, nitu pak negovite raspravata vo sobraniskite komisii.

98/22.-

Prvoto be{e povrzano so pra{aweto dali Isto taka vo ~lenovite 6 i 7 se

Dr`avniot zavod za revizija treba da go utvrdeni uslovite koga mo`e da prestane

vodi glaven dr`aven revizor ili pokraj mandatot na Glavniot dr`aven revizor,

glavniot revizor treba da postoi i me|utoa ne e predvideno koj mo`e da

funkcija zamenik na glavniot dr`aven povede postapka za utvrduvawe na

revizor, kako {to be{e do sega. Tuka prestanok na mandatot ili za

ima mnogu argumenti i pro i kontra, razre{uvawe eventualno ako bide

mnogu analizi, mnogu raboti koi {to povrzano so prekr{uvawe na nekoi od

mo`e da bidat prifateni. Me|utoa jas bi uslovite od ~lenot 5. Vo taa nasoka

sakal da potenciram dva momenti deka vo dobro e toa {to precizno e definirano

zakonot se predvideni visoki standardi, vo ~lenot 15 deka glavniot dr`aven

visoki uslovi za izbor na pozicijata revizor ne mo`e da bide povikan na

glaven dr`aven revizor od edna strana, krivi~na odgovornost ili da bide

me|utoa od druga strana pretpostavuvam pritvoran za izneseni stavovi, mislewa

deka Vlata na Republika Makedonija, i preporaki vo vrska so svoeto

odnosno Ministerstvoto za finansii rabotewe. Dobro e vo nasoka na

odelo na koncentracija na odgovornosta dopolnitelno zajaknuvawe na

vo smisla na mnogu zna~ajnite funkcii nezavisnosta i na Glavniot dr`aven

koj {to gi obavuva Dr`avniot zavod za revizor me|utoa i na celiot Dr`aven

revizija i izbegnuvawe na mo`nosta za zavod za revizija.

dualitet vo izvr{uvawe na ovaa funkcija Isto taka, vo eden od podolnite ~lenovi

od edna strana, od druga strana predvideno e deka Dr`avnata revizija vo

utvrduvaweto na precizni rokovi i Republika Makedonija }e se vr{i

uslovi koga drugo lice mo`e da go soglasno revizorskite standardi na

zamenuva glavniot dr`aven revizor. Vo me|unarodnite organizacii, na vrhovnite

zamiot zakon vo nekolku ~lena podolu revizorski institucii Intosam i Eurosam

pretstavuva garancija deka vsu{nost {to pretstavuva is~ekor napred za

koncentracijata na odgovornosta i podobruvawe na standardite so koi {to

te`i{teto pri rabotata }e se Republika Makedonija raboti.

pozicionira precizno na glavniot

Vo ~lenot 12 vo to~ka 4 e predvideno

dr`aven revizor.

Sobranieto na Republika Makedonija

Tuka bi sakal da spomenam edna rabota posebno da go glasa delot namenet za

koja {to mo`ebi na Vladata na Republika buxetirawe na Dr`avniot zavod za

Makedonija treba da ja ima vo predvid revizija, {to pretstavuva isto taka

ili prateni~kite grupi zaedno so dopolnitelno zgolemuvawe na

Vladata na Republika Makedonija, toa e nezavisnosta na Dr`avniot zavod za

uslovite vo ~lenot 5 za izbor na revizija.

glavnio tdr`aven izbor i smetam deka

Jas pro~itav deka vo tekot na

mo`ebi Ministerstvoto za finansii treba

raspravata SDSM i opozicionite partii

da obrne smetka dali e vozmo`no da se

imaat dilema vo vrska so otstranuvawe

dodade u{te eden dopolniteln uslov, a

na mo`nosta Dr`avniot zavod za revizija

toa e glavniot dr`aven revizor da ne e

da ostvaruva dopolnitelni prihodi,

sopstvenik na udeli ili na akcii vo

me|utoa jas bi sakal da trgneme od

firmi. Toa znam deka bi bilo

vrhovniot postulat deka interesot na

problemati~no re{enie, me|utoa na toj

gra|anite e da se obezbedi ~esno

na~in }e obezbedime celosna i

tro{ewe na parite, a Sobranieto na

funkcionalna nezavisnost na glavniot

Republika Makedonija kako pretstavni~ki

dr`aven revizor za bilo koja revizija

organ na gra|anite e tuka da go

koja {to vo ponatamo{niot period }e

obezbedi ostvaruvaweto na vrhovniot

bide izvr{uvana.

interes na gra|anite. Vo taa nasoka

Vo Zakonot podolu e predvideno deka Sobranieto na Republika Makedonija go

dr`avnite revizori ne smeat da imaat utvrduva buxetot na Dr`avniot zavod za

akcii ili udeli vo subjekti koi {to revizija vo ramkite na fiskalnata tri

rabotele zaedno so insituciite koi {to godi{na strategija i smetam deka

}e bidat podlo`ni na revizija, me|utoa Dr`avniot zavod za revizija treba da se

smetam deka Glavniot dr`aven revizor skoncentrira na svojata rabota, a ne da

treba da se predvidi celosno mu se ostava prostor da obezbeduva

otstranuvawe na mo`nosta da ima vo dopolnitelni prihodi itn.

sopstvenost udeli i akcija i za toa da

Od druga strana ova pretstavuva

se ostavi eden normalen preoden rok od

dopolnitelna obvrska na Sobranieto, da

6 meseci ili od edna godina kako bi

vodi smetka pri buxetite da ima dovolno

mo`elo ako liceto koe {to e izbrano za

sredstva, me|utoa sepak nie morame da

Glaven dr`aven revizor da se oslobodi

potencirame deka edinstvena cel za

od toj svoj sopstveni~ki udel ili akcii

postoewe na Dr`avniot zavod za revizija

vo odredena firma.

e da obezbeduva ~esno tro{ewe na parite

98/23.-

na gra|anite, se pove}e i se nova ramka vo koja {to se zgolemuva

dopolnitelno pretstavuva optovaruvawe odgovornosta. Ponatamu, pogolem prostor

na rabotata na Dr`avniot zavod za ili pogolem akcent se davaat na

revizija. preporakite na Dr`avniot zavod za

Vo delot na izve{taite na Dr`avniot revizija {to vo osnova Dr`avniot zavod

zavod za revizija nema da ostane za revizija e i takov organ odnosno

dovolno vreme, me|utoa bi sakal da edna nezavisna institucija, so toa {to

poso~am deka ulogata na Sobranieto i sega so ovoj predlog na zakon ja

kone~nite revizorski izve{tai e isto zgolemuvame maksimalno finansiskata

taka debata koja {to verojatno }e ja nezavisnost na ovoj Dr`avniot zavod za

slu{ame pove}e. Bi sakal da potenciram revizija. Zna~i, vo toj pogled imame

na ~lenot 35 so koj {to Dr`avnite zgolemuvawe na novite negovi

revizori se obvrzani vedna{ da gi nadle`nosti vo smisla na akcentite {to

informiraat organite ako utvrdat e predmet na Dr`avniot zavod za

odredeno krivi~no ili prekr{o~no delo revizija. Se zgolemuva i efektot od

deka izve{taite se javno objavuvani, raboteweto na Dr`avniot zavod za

deka sekoga{ se ispra}ani do Javnoto revizija, osobeno ako gi pogledneme

obvinitelstvo, deka stanuva zbor za novite ~lenovi vo koi {to Dr`avniot

brojka od nad 180 izve{tai i deka zavod za revizija so godi{nata programa

fakti~ki ne mo`eme da obezbedime site samiot odgovara kakov vid na izve{tai

tie izve{tai da bidat razgovarani vo za taa odnosna godina }e prezema. Toj i

Sobranieto . Me|utoa nie kako do sega gi ima{e tie ingerencii,

parlamentarno mnozinstvo apsolutno me|utoa mnogu bea taksativno nabroeni,

stoime otvoreni da ja prodol`ime nemaa svoja nezavisnost vo odnos na toa

debatata i so na{ite me|unarodni koj }e bide subjektot na Dr`avniot

prijateli i so opozicijata da go zavod za revizija za reviziski

najdeme na~inot kako ovie izve{tai }e izve{taj, taka {to tie i vo princip ne

mo`at da stanat povidlivi vo Sobranieto odgovaraat na taa zakonska regulativa

na Republika Makedonija. Vi blagodaram na ~lenovite edna{ godi{no zadol`itelno

mnogu. da se vr{i na buxetskite subjekti takov

tip na revizija. Vo praksa se

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

poka`uva{e deka tie se vr{ea ne edna{

Ima zbor gospo|a Avirovi} Vladanka, godi{no zadol`itelno, tuku se vr{ea na

povelete. dve godini, taka {to sega so davaweto

Vladanka Avirovi}: Blagodaram na takva odgovornost so noviot ~len i

potpretsedatelke. odreduvaweto {to zadol`itelno }e se

Nekolku zbora jas sakam da upatam vo vr{i prakti~no se zgolemuva

vrska so ovoj predlog Zakon za dr`avna odgovornosta na Dr`avniot zavod za

revizija. Najprvo da ka`am deka se revizija, bidej}i ako ne se izvr{i

soglasuvam so kolegite deka se raboti revizija na eden opredelen subjekt vo

za eden sosema nov pristap vo odnos na ovaa godina, imaat obvrska narednata

Zakonot za dr`avnata revizija. Vo toj godina koga }e izvr{at revizija da gi

pogled ima pove}e prednosti so sublimiraat situaciite i od prethodniot

donesuvaweto na ovoj nov Zakon za period, za da mo`e da steknat eden

dr`avna revizija pre~isten od drugi kontinuitet. Toa mo`ebi najdobro go

izmeni koi {to bea vo minatoto. [to se znaat kolegite od Dr`avniot zavod za

dobiva? Po moe li~no ubeduvawe so ovoj revizija. Inaku, vo princip toa e edna

predlog na Zakon za dr`avna revizija, glomazna institucija koja {to po

najprvo se dobiva proodnost vo svojata standardizirana uloga na toa

sledeweto i izvr{uvaweto na izve{taite. {to treba da gleda vo svojata revizija,

Ona {to dosega go prave{e Dr`avniot ima pove}e od 190 subjekti koi {to

zavod za revizija, sega so novite izvr{i revizija ovaa godina. Zna~i, se

dodavawa na nekoi novi ~lenovi ja raboti za edna nivna slo`ena, mo`ebi

zgolemuva proodnosta na nivnite najva`na uloga kako karika za

izve{tai. Potoa, po precizno se utvrduvawe na tro{eweto na javnite pari

utvrduva patekata, institucionalnata na buxetarite i na javnite

pateka na revizorskite izve{tai. Se pretprijatija.

utvrduva pogolema odgovornost, So ovoj nov zakon se definirani

poprecizna odgovornost kako na ingerenciite na Dr`avniot zavod za

subjektite na revizijata, taka i na revizija, {to podrazbira deka ima{e

samite revizori koi {to ja vr{at edna diskusija prili~no kvalitetna vo

revizijata. Mnogu poprecizno, mo`ebi e Komisijata za buxet, {to pretstavuva

predmet za diskusija vo odnos na prakti~no Dr`avniot zavod za revizija i

visinite na globite koi {to se dali taa mo`e da ja nadopolni ulogata

utvrdeni, me|utoa sosema dobivame edna na Javniot obvinitel. Toa jas mislam



98/24.-

deka go ras~istivme vo toj period. Se {to slu`i za Dr`avniot zavod za

znae precizno soglasno zakonot koja e revizija, za Fondot za plati, za

ingerencijata na Dr`avniot zavod za usovr{uvawe na lu|eto koi {to rabotat

revizija. Ima uloga da raboti po vo Dr`avniot zavod za revizija, bidej}i

me|unarodnite smetkovodstvenite i dosega tie se mnogu poddr`ani od bilo

standardi, a jas i toga{ ka`uvav na koja Vlada za koja {to stanuva zbor i

Komisijata deka na{iot Dr`aven zavod za izminatata Vlada i ovaa Vlada, zatoa

revizija ima najvisoki oceni, nie vo {to vo rok od 10 godini Dr`avniot zavod

naredniot period }e morame da ja za revizija od 10 slu`benici, od 10

definirame ulogata na ostanatite lu|e dr`avni revizori, sega broi ve}e

institucii {to }e prezemat tie vo vrska 100. Taka, ima kontinuirano obezbedena

so revizorskite izve{tai. poddr{ka, jas zboruvam vo ramkite na

Ovde mo`ebi treba da se razgleda ~lenot site ovie 10 godini ovoj Dr`avniot

2, zatoa {to tamu se precizno defiirani zavod za revizija prerasna vo edna

vo 17 to~ni koi se se ingerenciite na mo}na institucija koja {to gi brani

Dr`avniot zavod za revizija. interesite na tro{ewata na javnite

pari. Tuka mislam deka nema potreba da

Ponatamu, celosno e apstrahirana

stavame vo diskusija deka se raboti za

ulogata vo prethodnite zakonski

limiti koi {to }e gi odredi ministerot

re{enija na revizorskoto telo za IPA

za finansii so fiskalnata strategija,

fondovite za revizija, sega toa e so

mislej}i deka nema da i bidat dostapni

poseben zakon regulirano sosema nadvor

sredstvata, slobodno da raspolagaat so

od Dr`avniot zavod za revizija, iako i

istite.

toga{ be{e izoliran po funkcija, zatoa

{to be{e samo vo ramkite na Dr`avniot ^lenot 23, isto taka, be{e predmet na

zavod za revizija, a sorabotuva{e so razgleduvawe vo Komisijata, toa be{e

ovoj Zavod za revizija so memorandum za deka zadol`itelno koj mo`e edna{

sorabotka, taka {to i tie dilemi mislam godi{no da se vr{i revizija. Ako go

deka na Komisijata gi ras~istivme. gledame stariot zakon vo Slu`beniot

vesnik 65/97 godina, ili pak stariot

Stana zbor za ~lenot 5, mo`ebi treba da

~len 5 toa e od Slu`ben vesnik 73/2004

se pro{irat uslovite za toa koj mo`e da

godina najstariot ~len, zna~i, sekoga{

bide direktor odnosno vrven glaven

se definirani zadol`itelnite revizii

dr`aven revizor, mo`ebi za mene ne

koi {to se vr{at, me|utoa sekoga{ ima{e

treba vo to~kata 2 da ima visoko

otstapki od ovie revizii za toa {to ne

obrazovanie od oblasta na ekonomski ili

bea nitu ekipirani kadrovski, nitu

pravni nauki ako nie imame dr`avni

mo`ea da se vr{at zadol`itelno edna{

revizori, ovlasteni dr`avni revizori

godi{no. Me|utoa, sekoga{ vo

site po funkcija koi rabotat vo

izve{taite, iako ne be{e izvr{ena

Dr`avniot zavod za revizija so razli~ni

revizija, onaka kako {to be{e

fakulteti i visoka naobrazba se dr`avni

definirano vo ovie ~lenovi {to gi

revizori tamu treba mo`ebi da se

nabrojav, sekoga{ ima{e kontinuitet

razmisli da gi vklu~ime i ostanatite

koga i da stapi Dr`avnata revizija vo

visoki i stru~ni podgotovki, zatoa {to

revizii na subjektite, taa ima{e

tie se ve}e vo godini i funkcioniraat,

kontinuitet gi razgleduva{e i

a vaka mo`ebi se skratuva pravoto site

prethodnite godini, taka {to mislam

da konkuriraat za glaven dr`aven

deka odgovaraa na svoite zada~i vo

revizor. Toa mo`ebi da go razmislime vo

celina. Toa bea glavnite raboti koi {to

narednata faza.

sakav da gi spomnam i vredi za

Ponatamu, ~lenot 12 e interesen za razmisluvawe ~lenovite 30 do 34 kade

razgleduvawe, so toa {to ve}e i {to se dava ulogata, da se ra{iruva

prethodnite kolegi ka`aa deka se raboti ulogata na Sobranieto i mislam deka

za zgolemuvawe na stepenot na site izve{tai na Dr`avniot zavod za

finansiska nezavisnost. Ovde na revizija nema potreba da se nosat vo

Komisijata stana zbor, zatoa {to vo Sobranieto, bidej}i nie gi imame na veb

to~kata 3 se limitira visinata na stranica i niti sme vo mo`nost da

sredstvata za rabota na Dr`avniot zavod razgleduvame 200 izve{tai kako Sobranie

za revizija so godi{nite limiti koi {to i da se pretvorime vo posebno telo,

se utvrdeni so fiskalnata strategija. taka {to tuka imam nekoja zabele{ka.

Jas mislam deka ovde pove}e se raboti Blagodaram.

za eden limit vo edna ramka stavawe vo

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

uslovi, pogotovo sega do 2012 godina

koga se raboti vo uslovi na kriza da se Tuka ja prekinuvam rabotata na

ograni~i limitot na koristewe na sednicata.

neproduktivnite sredstva, a ne se Objavuvam pauza i prodol`uvame so

raboti za limit koj {to }e bide rabota vo 15,00 ~asot.

dostapen za tro{eweto i za fondot koj

98/25.-

(Po pauzata sednicata prodol`i vo 15,15 Marjan~o Nikolov: Blagodaram

~asot) potpretsedatelke.

Svetlana Jakimovska: Prodol`uvame so Po~ituvani kolegi, tie barem {to se

rabota. prisutni vo salata. O~igledno deka ni

Ima zbor gospo|a Marku Julieta, vremeto iako vrne nadvor ne mo`e da gi

povelete. zadr`i kolegite vo sala.

Marku Julieta: Blagodaram po~ituvana Po~ituvan zamenik minister, iako

zamenik pretsedatel, po~ituvan zamenik diskutirame za edna oblast koja {to e

minister, po~ituvani kolegi pratenici. mnogu va`na za site nas bidej}i se

raboti za kontrola na tro{eweto na

Raspravame vo odnos na Predlog zakonot

na{ite pari, preku buxetot, preku

za dr`avna revizija. Ovoj predlog zakon

javnite institucii osnovani od

e nov zakon i proizleguva od

dr`avata, preku javnite pretprijatija.

Nacionalnata programa ~ija cel e

Za `al, nemame dovolno prisustvo na

usoglasuvawe so zakonite na Evropskata

kolegi pratenici vo salata, a isto taka

unija. So donesuvawe na ovoj zakon se

mislam deka i debatata ne e na ona

ovozmo`uva zajaknuvawe na zemjata i

ramni{te na koe{to treba da privle~e

zajaknuvawe na ulogata na Dr`avnata

eden vakov zakon.

revizija i }e bide nezavisna vo svoeto

rabotewe. Analiziraj}i go Predlogot na Nie seu{te ne dobivme odgovor od

zakonot mi ostavi vpe~atok ~lenot 10 zamenik minister za finansii zo{to se

kade se veli vo otsustvo na glavniot predlaga nov zakon za dr`avna revizija,

dr`aven revizor odreduva lice od dali samo poradi usoglasuvaweto so

redovite na dr`avnite revozori zakonodavstvoto na Evropskata unija

ovlasteni koj }e go zameni koga toj }e ili ima i drugi pri~ini gospodine

otpatuva slu`beno na godi{en odmor ili zamenik minister, toa se u{te go nemame

lekarsko boleduvawe itn. Mislam deka dobieno kako odgovor. Se nadevam deka

treba da ima zamenik dr`aven revizor vo tekot na debata }e ni objasnite

koj }e ima mandat kako glavniot dr`aven zo{to ste se re{ile za novo zakonsko

revizor. Ova go baram bidej}i i vo re{enie.

drugite finansiski institucii kako {to Vedna{ da ka`am nie nema da go podr`ime

e Upravata za javni prihodi i ova zakonsko re{enie podneseno od

Carinskata uprava ima zamenik direktor. strana na Vladata pred se zatoa {to

Zatoa go gledam za upatno da ima smetame deka e ~ekot nazad vo

zamenik na glavniot dr`aven revizor. unapreduvaweto na nezavisnosta na

Dr`avniot zavod za revizija i ima

Isto taka }e se zadr`am i vo odnos na

nedostatok vo delot na koj {to ne go

~lenot 15 od ovoj predlog zakon koj

tretira zavr{etokot na navedenite

najmnogu }e go analiziram za javnosta

konstatacii vo kone~nite revizorski

i da ja informiram javnosta koi se

izve{tai izdadeni od Dr`avniot zavod za

uslovite za da se stekne zvawe glaven

revizija. O~ekuvavme tuka Vladata da

dr`aven revizor. ]e go citiram -

pronajde re{enie vo koe {to

ispitot za steknuvawe zvawe na ovlasten

zadol`itelno }e ima postapka vo koja

dr`aven revizor mo`e da polaga lice koe

{to utvrdenite naodi od Dr`avniot zavod

ima najmalku 5 godini rabotno iskustvo

za revizija vo kone~nite revizorski

vo smetkovdstvo ili finansii odnosno

izve{tai mora da bidat provereni i

tri godini iskustvo vo rabota na

javnosta mora da bide izvestena dali

revizija ili kontrola. Tro{ocite za

tie naodi vo kone~niot izve{ataj na

polagawe na ispitot za ovlasten dr`aven

Dr`avniot zavod za revizija se osnovani

revizor se na tovar na liceto.

ili ne se osnovani. Za potsetuvawe nie

Vo ~len 16 se ka`uva deka ispitot se poslednite 6 meseci site izve{tai koi

polaga pred komisija koja ja formira {to gi dobivame od Dr`avniot zavod za

glavniot revizor od 5 ~lena od koi tri revizija imaat seriozni konstatacii

se ovlasteni dr`avni revizori, a dvajca deka e izvr{eno nezakonsko i nenamensko

se eksperti od oblasta na revizijata. tro{ewe na parite na gra|anite.

Mi se dopa|a faktot vo ovoj predlog Po~nuvaj}i od revizorskiot izve{taj za

zakon vo ~lenot 33 vo koj se zboruva Ministerstvoto za transport i vrski, za

deka dr`avniot revizor pokraj drugoto nadvore{ni raboti, za Makedonija pat,

podnesuva izve{taj pred Sobranieto na za Agencijata za stranski investicii,

Republika Makedonija. Zatoa za Javnoto pretprijatie za

prateni~kata grupa na DUI }e go podr`i stopanisuvawe so stanben i deloven

ovoj predlog zakon. Vi blagodaram prostor i site zavr{ija bez konkretni

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas. naodi {to po tie konstatacii na

Ima zbor gospodinot Nikolov Marjan~o, Dr`avniot zavod za revizija. Samo po

povelete. odnos na izve{tajot na Ministerstvoto

za transport i vrski dobivme

98/26.-

izvestruvawe deka nema osnovi za izgotvuva vo ramkite na utvrdenite

odgovornost i mislam deka ne mo`eme da godi{ni limiti soglasno fiskalna

se slo`ime so ovaa konstatacija bidej}i strategija i pretstavuva integralen del

vo toj kone~en revizorski izve{taj na buxetot na Republika Makedonija e

najmalku tri raboti ima koi {to se osnov mnogu od potrebnite sredstva

somnitelni. Takva konstatcija Dr`avniot na Dr`avniot zavod za revizija da se

zavod za revizija deka e nezakonsko i ograni~i. Nie so ovoj zakon gi

nemamensko tro{ewe na parite veruvajte uskratuvame del od prihodite na

deka mora da e proizlezeno od strikni Dr`avniot zavod za revizija koi {to gi

naodi potkrepeno so dokumenti. Jas se ima{e do sega a gi ostvaruva{e od

se}avam samo so primerot na klima reviziite {to gi vr{e{e vo javni

uredite koi {to se nabaveni bez javna institucii koi ne se buxetski

nabavka, bez priemnica i se izdadeni korisnici. Dr`avniot zavod za revizija

bez ispratnica. Takvo ne{to za onie koi po toj osnov si ima{e prihodi i plus

{to go poznavaat sistemot na ima{e prihodi od buxetot. A sega znaeme

knigovodstvo i na dvi`ewe na stokite i deka koga se pravi buxetot Dr`avniot

dokumentite vo edna institucija e zavod za revizija mo`e soglasno svoite

nevozmo`no da ne ste znaele {to ste potrebi, planovi, programi da pobara

primile i da ne znaete {to ste izdale sredstva od Ministerstvoto za finansii

sega }e ni dojdet’ so konstatacija deka da re~at toa ne e soglasno fiskalnata

nema zloupotreba. Celiot izve{taj strategija na dr`avata, parite }e vi

uka`uva{e na 21 milion evra pronevera. bidat skrateni za 20, 30, 50%. I

Drugot be{e 29. Za Agencija za stranski avtomatski toa }e se odrazi na brojot

investici e milioni evra, odnosno 3 na revizii koi {to treba da se izvr{at.

milioni evra se staveni pod somnenie Na Dr`avniot zavod za revizija na toj

kako se potro{eni. Ovde vo zakonot za na~in }e mu se onevozmo`i da ostvari

dr`avna revizija namame videno {to }e kontrolnata uloga {to treba da ja ima

so podobri vo taa smisla gospodine pri tro{eweto na parite na dano~nite

zamenik minister. Dali ne smetate deka obvrznici. ]e mu se skratat ednostavno

e potrebno strikno da se propi{e deka }e re~e ovaa godina buxetot e

mora izvestuvawe od ovlastenite dr`avni limitiran, za vas pari nema za cela

organi, od obvnitelstvo deka tie se vo programa. I verojatno }e se skratat

red ili ne se izdr`ani. Toa smetame ministerstvata, }e se pu{tat revizii vo

deka mora da postoi i toa da bide nekoi pomalku va`ni javni institucii.

povratno do Dr`avniot zavod za Isto taka, cenime deka mora vo zakonot

revizija, a Dr`avniot zavod za revizija da se propi{e deka kone~niot revizorski

da go pi{e vo kone~niot izve{taj {to go izve{taj za buxetot na Republika

dostavuva do Sobranie. I na toj na~in Makedonija koj {to zadol`itelno se

da imame edna zaokru`ena slika {to so pravi sekoja godina da mora da se

naodite. Navistina e neprifaltilivo da rasprava na plenarna sednica vo

ima takvi konstatacii na tro{ewe na Sobranieto na Republika Makedonija,

pari da ponese odgovornost. Nikoj nitu bidej}i se raboti za dokument koj {to e

krivi~na nitu politi~ka odgovornost. mnogu va`en za site nas. So zavr{nata

Zna~i vo ovaa dr`ava se mo`ete da smetka na Republika Makedonija nie go

pravite, da tro{ite pari nezakonski i dobivame toj izve{taj za buxetskata

nema institucija koja {to toa }e go revizija, me|utoa treba da se napravi

sankcionira. Toga{ kako nie }e se edna posebna rasprava vo koja {to site

borime protiv korupcija, kriminal, tie nepravilnosti i konstatacii

zloupotreba na sredstva na gra|anite. utvrdeni vo toj revizorski izve{taj }e

Ednostavno koga instituciite koi {to se bidat zapoznaeni pratenicite, a preku

zadol`eni za toa samo Dr`avniot zavod pratenicite i makedonskata javnost.

za revizija konstatira natamka nemame Poradi ovie nekolku pri~ini, zatoa {to

protok ili konstatacii. so zakonot smetame se ograni~uva

Vtora rabota, okolu ovoj zakon koj {to mo`nosta na Dr`avniot zavod za revizija

e mnogu va`na i koja {to ja ograni~uva da ja ostvaruva svojata kontrolna

nezavisnosta na Dr`avniot zavod za funkcija nie ne mo`eme da go podr`ime

revizija e finansiraweto na ~lenot 12. ova zakonsko re{enie. Blagodaram.

Tuka stoi deka Dr`avniot zavod za Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

revizija se finansira od buxetot na

Za replika e javena gospo|a Avirovi}

Republika Makedonija i deka buxetot na

Vladanka, povelete.

Dr`avniot zavod za revizija }e se glasa

posebno vo ramkite na buxetot na Vladanka Avirovi}: Blagodaram.

Republika Makedonija. Me|utoa vo stavot Jas sakam da repliciram vo delot kade

3 kade {to stoi deka buxetot na {to ka`a kolegata i dosta go

Dr`avniot zavod za revizija se diskutuiravme na Komisijata za buxet.



98/27.-

Vikame {to da pravime so ovie izve{tai vam ne vi smeta koga }e vidite izve{taj

i ka`avte deka kako da se proveruvaat. na Dr`avniot zavod za revizija kade {to

Zna~i, nie po definicija ne mo`eme da e konstatirano deka lice, minister koj

gi proveruvame revizorskite izve{tai. {to ste go glasale napravil soglasno

Za toa ima subjekti koi {to gi revizorskite izve{tai pronevera na 20

proveruvaat. Ako e kaznivo krivi~no milioni evra. I toa nema politi~ka

delo odi kaj Javniot obvinitel si odgovornost. Zna~i, vie ste glasale za

prezema dejstvija koi {to se vo Dr`avniot zavod za revizija za glavniot

soglasnost so zakon. dr`aven revizor sme mu dale ovlastuvawe

Ponatamu revizorskite kone~ni izve{tai da vr{i kontrola i sega koga }e dojdat

odat kaj subjektot na koj {to e negovite naodi ovde pred Sobranie nie

izvr{ena revizija. Tie vo rok od 90 velime ne ste vo pravo. Dali ne smetate

dena mora da postapat po revizorskiot deka toj sistem samo gi amnestira onie

izve{taj, mora da gi ispolnat koi {to sakaat da gi zloupotrebuvaat

preporakite vo sprotivno povtorno parite na gra|anite?

postapkata e definira vo soglasnost so Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

zakonot za dr`avna revizija. Zna~i nie Ima zbor gospo|a Ivanova Cvetanka,

kako Sobranie ona {to go ka`uvame povelete.

postojano, jas sum imala prilika da

Cvetanka Ivanova: Blagodaram

odam i vo drugi evropski zemji, zna~i

potpretsedatelke.

nie treba pove}e da gi gledame javnite

nabavki, investiciite, kolkava e Da ne se jave{e poslednata kole{ka za

visinata, dali ima pre~ekoruvawe. A replika nie navistina }e mislevme deka

nie ne mo`eme kako Sobranie, zamislete parlamenatarnoto mnozinstvo ima

da se pretvorime vo proveruvawe na vistinska volja, Dr`avniot zavod za

revizorski izve{tai 200 po red. [to }e revizija da bide nezavisen i samostoen

bide, koja e taa komisija? Nie treba da i politi~kata kontrola na Dr`avniot

imame sosema drug pristap vo zavod za revizija i sekako nad site

proverkata, kako {to ja ka`uvate toa ne organi koi {to tro{at javni pari da

e proverka. Toa e ednostavno debatirawe bide na Sobranieto. Jas ne znam kakva

po revizorski izve{tai koi se kone~ni. topla voda otkriva sega kole{kata, ama

I tie se javni se objaveni na veb da po~nam so red pa }e stignam i da go

stranica. Zna~i, ne mo`eme nie tuka komentiram stavot koj {to go iznese.

nitu da promenime ne{to, nitu vo va{e Sekako bi bila zadovolna do kolku toj

vreme koga bevte nitu sega. Nikoga{ stav e nejzin li~en stav, a ne i stav

revizorskite izve{tai koi se kone~ni ne {to taa go soop{tuva vo ime na

smeeme nie da gi debatirame onaka kako parlamenatarnoto mnozinstvo.

{to sakame. Dr`avniot zavod za revizija Jas navistina sum razo~arana od

raboti po zakon. Revizorskite izve{tai atmosferata vo koja {to se debatira po

mo`e da bidat predmet na ~itawe i da ovoj zakon. Zakonot za dr`avna revizija

vidime vo koj stepen se ispolnuva, e dosta va`en zakon, zatoa {to vo

buxetskiot korisnik dali raboti vo demokratskite dr`avi se posvetuva

soglasnost so zakon, ama toa ne e dovolno vnimanie i na pravnoto

proverka. Ne smeeme da gi proveruvame. regulirawe i sekako i na

Nemame ingerencii kako Sobranie. Nie funkcioniraweto posle implementiraweto

mo`e samo da debatirame po~ituvani na zakonot za dr`aven revizor,

kolegi. Zatoa nie, ne se usoglasuvame Svetlana Jakimovska: ]e ve molam da ja

vo toj pravec. Revizorskite izve{tai soslu{ame kole{kata.

ne se predmet na proverka na Sobranie,

ve molam. Nie treba da odlu~ime nekoja Cvetanka Ivanova: Zatoa {to i na krajot

komisija vo Sobranieto principielno na krai{tata toj e eden od pova`nite

kako }e gi razgleduva, se vika organi vo sistemot zatoa {to toj vo

razgleduvawe na revizorskite izve{tai. imeto na gra|anite na Republika

Ama ne mo`eme nie da odime vo pravec na Makedonija vr{i kontrola nad tro{eweto

proverki. Blagodaram. na javnite sredstva, na dano~nite

obvrznici koi {to gi pla}aat vo Buxetot

Svetlana Jakimovska: Blagodaram. na Republika Makedonija, a od strana na

Kontra replika gospodinot Nikolov izbranite funkcioneri. Jas mislam deka

Marjan~o, povelete. tuka treba posebno i seriozno vnimanie

Marjan~o Nikolov: Blagodaram. da obrneme pri donesuvaweto na ovoj

zakon. Me|utoa o~igledna e atmosferata

Kole{ke Avirovi} namerata ni e da imame

kakva e. Nie sme tuka da si gi ka`eme

{to postroga kontrola na tro{eweto na

na{ite stavovi.

parite na gra|anite. Jas ne rekov nie

da bideme krivi~en organ, nie Jas bi sakala na po~etok da izrazam

utvrduvame politi~ka odgovornost. Dali podr{ka za rabotata na Dr`avniot zavod

za revizija za dosega{nata rabota i da

98/28.-

go ohrabram i vo idnina da prodol`i so od strana na Dr`avniot zavod za

ist takov entuzijazam i so ist takov revizija kako to~ka na dneven red,

elan da gi raboti rabotite koi {to so nitu na plenarna sednica, nitu na

zakonot mu se dovereni. Komisija i pokraj toa {to imame brojni

Samiot fakt {to do sega barem nitu eden barawa od cela opozcija, zna~i deka

od pretstavnicite na politi~kite partii parlamentarnoto mnozinstvo prakti~no e

ne izrazil somne` vo negovata rabota, e sou~esnik vo vr{eweto na kriminalnite

dobra osnova za ponatamu da prodol`i da dejstvija i tro{eweto na ovie pari od

ja raboti svojata rabota. Za `al, odrdeni nositeli ili rakovoditeli na

mo`ebi ova e edinstven organ koj seu{te javni institucii.

ne sme po~nale politi~ki da go Ovde se postavi pra{aweto dali

obojuvame i zatoa e dobro da ima Sobranieto na Republika Makedonija

mehanizmi vo zakonot koj sega go treba da gi gleda ovie izve{tai i

nosime, so koj }e ovozmo`ime i ponatamu veruvajte otidovme do tamu deka ne

da opstoi vo svoeto postapuvawe smeeme duri izve{taite na Dr`avniot

Dr`avniot zavod za revizija, vrz osnova zavod za revizija da se komentiraat.

na sovesnost, profesionalnost, Lu|e, ako ve slu{nat lu|e ili pratenici

transparentnost itn. od parlamenti kade sme gi posetuvale i

Po~ituvani kolegi pratenici, stavot go znaeme kade rabotat, navistina }e si

ka`a mojot kolega Marjan~o okolu postavat pra{awe {to nie toa

donesuvaweto na ovoj zakon. Jas se zabele`uvame i u~ime koga odime tamu.

se}avam na nizata izmeni koi gi Zna~i, pratenicite prvo ne ras~istile

pravevme na zakonot za dr`avna revizija so poimite na odgovornost. Toa ne e

kazde postapno ja gradevme ovaa na{a nadle`nost da utvrdime dali nekoj

institucija i prakti~no, mo`ebi ne samo krivi~no e odgovoren. Drugo e

visokata eti~ka vrednost na lu|eto {to materijalnata odgovornost i toa ne e

rabotat tamu, no i zakonskata na{a nadle`nost da go utvrduvame. Toa e

pretpostavka be{e osnov za vakvata vo nadle`nost na Javniot obvinitel, na

rabota. Zatoa sega ~itaj}i go sudovite. Treta e politi~kata

predlo`eniot tekst na zakonot osven dimenzija. Za politi~kata dimenzija

nekolku izmeni ne gledam zo{to se odlu~uva Sobranieto, a toa dosega

pristapuva kon nov zakon, a ne kon Sobranieto nitu edna{ ne se osudilo da

izmeni i dopolnuvawa na ovoj zakon. go napravi. Toa e ogromna obvrska prema

gra|anite na Republika Makedonija i jas

Zabele{kite nema da gi povtoruvam koi

mislam deka ne sekoga{ treba da ima

gi ka`a mojot kolega Marjan~o. Jas samo

zloupotreba pa za da se razgleduva

bi se osvrnala na nekolku moi

revizorskiot izve{taj. Mo`e da nema

zabele{ki.

zloupotreba, a mo`e da ima nesoodvetno

Se postavi pra{aweto okolu ulogata na tro{ewe na narodni pari vo odredeni

Sobranieto vo postapuvaweto po momenti. Toa e obrvska na Sobranieto,

izve{taite na Dr`avniot zavod za vie kolku sakate da zboruvate ne mo`ete

revizija. Do sega Sobranieto na toa da go izbegnete. I na krajot na

Republika Makedonija potfrli na planot krai{tata zo{to nie kako pratenici,

na ova pole. Dosega Sobranieto na kako koordinatori na prateni~ki grupi

Republika Makedonija ne si ja zavr{i u~estvuvame vo proektot na Vestminster

svojata ustavna nadle`nost da vr{i fondacija. Tamu zaklu~ok na site nas

kontrola i nad raboteweto na Dr`avniot koi {to u~estvuvame vo toj proekt e

zavod, no pred se da vr{i kontrola nad deka Sobranieto treba da gi razgleduva

tro{eweto na javnite sredstva, kako {to izve{taite na Dr`avniot zavod za

toa eden pratenik od parlamentarnoto revizija zatoa {to toa e nadle`no za

mnozinstvo saka da go ka`e, na kontrola na tro{eweto na javnite

tro{eweto na sredstvata na dano~nite sredstva. Tamu se dogovorivme deka

obvrznici, a toa sme site vo Republika Sobranieto mo`e da odlu~i da posebno

Makedonija. rabotno ili podtela, a nie se

Dosega imame brojni izve{tai od dogovorivme za posebno rabotno telo da

Dr`avniot zavod za revizija koi se gi gleda ovie izve{tai na Dr`avniot

dostaveni do Sobranieto na Republika zavod za revizija. Sekako deka sigurno

Makedonija, a vo koi ima niza opozcijata nema da postavi barawe site

zloupotrebi ili nezakonski tro{ewa na izve{tai koi {to }e stignat tuka vo

narodnite pari, a Sobranieto na Sobranieto da bidat razgleduvani,

Republika Makedonija se oglu{uva na bide}i ima izve{tai koi {to nema

ovaa svoja ustavna nadle`nost. Toa potreba da bidat razgleduvani, mo`ebi

mislam }e treba da znaat da go cenat institucijata rabotela onaka kako {to

gra|anite na Republika Makedonija. Ne treba, institucijata gi potro{ila, gi

stavaweto na nitu eden izve{taj donese investirala ili potro{ila tie pari



98/29.-

soglasno potrebite i soglasno diskusija koja be{e naso~ena kako

zakonskite propisi. No, sekako deka replika nie ne sme, povtoruvam,

nema osnov, nemate argumenti da ka`ete Sobranieto ne e mesto kade {to }e se

deka Sobranieto nema nadle`nost ili ne proveruvaat revizorskite izve{tai.

smee da gi gleda izve{taite na Dravniot Treto, nikoj ne e protiv toa da se

zavod za revizija vo koj {to ima razgovara za izve{taite, no ne na na~in

konstatirano zloupotreba pri koj {to vie go barate, zatoa {to kolku

koristeweto na javnite sredstva. Ova e, se se}avam bevte vo prethodniot sostav

mislam nie pred nepoln mesec dena site koga be{e SDSM parlamentarno mnozinstvo

koordinatori bevme na poseta na tamu ni R od revizija nema{e staveno na

[kotskiot parlament i tamu navistina se nekoj si dneven red, a kamo li da se

uverivme vo na~inot, mo`ebi toe e eden gledaat nekoi izve{tai, fala mu na Boga

Parlament koj mo`eme da go sporedime so 2005 godina ja zavr{ivte so 110 miliona

funkcioniraweto na na{iot Parlement. evra nezakonsko i nesovesno rabotewe,

Tamu ne se postavuva pra{awe dali treba no ne i se, toa e pro{lost. Ova sakam

da se gledaat ovie izve{tai na da vi go ka`am, nie treba da izbereme

nadle`niot dr`aven revizor. Sekako mora model vo Evropa vo golemite demokratii

da se gledaat zatoa {to toa e funkcija, ima modeli Sobranieto {to uloga ima i

nadle`nost na Sobranieto. I mislam kako ja vr{i taa revizja. Eve da vi

deka, da ne ja vra}ame nazad debatata ka`am vo Holandija. Godi{niot ive{taj

Sobranieto mora da gi gleda izve{taite na revizorot zaedno so site parcialni i

ne sekako site, ili posebno rabotno kone~ni izve{tai se na zatvorena

tela da gi gleda na Dravniot zavod za sednica, nema model na javno objavuvawe

revizija osobeno onie izve{tai vo koi na kone~nite izve{tai na veb-stranica.

{to ima konstatirano nezakonitosti, a Prvo se razgleduva so Sobranieto, se

takvi gi ima brjni dosega, zaokru`uva celata diskusija zaedno so

nezakonitosti vo tro{eweto na javnite dr`avniot revizor, zaedno so

sredstva. Mislam deka toa treba da ministerstvata i otposle koga }e se

sedneme, da go napravime, da go sro~ime razgledaat na Sobranieto tie imaat

kako {to treba, ako sakame navistina javen karakter, do toga{ nemaat. Koj

Sobranieto da si ja vr{i vistinskata model gospo|o Cvetanka }e go izbereme.

nadzorna uloga nad izvr{nata vlast i Ve}e ima karakter na kone~nite

nad onie koi tro{at vakvi sredsta. izve{tai. Ve}e se objavuvaat na veb-

I na krajot bi sakala da ka`am deka stranici. Imame Zakon za vnatre{na

stvarno i mene ne mi e jasno od koi revizija kade {to sekoe javno

pri~ini sega nema zamenik na Dravniot pretprijatie site buxetski korisnici

zavod za revizija i zo{to ne se moraat da imaat vnatre{na revizija, toa

dorazraboteni osnovite za razre{uvawe go nema{e vo va{e vrame. Zatoa vi

na Dravniot zavod za revizija. Ova se ka`uvam deka patot po koj {to odime, so

raboti koi {to treba da se re{at, ova osamostojuvawe na kone~no na Dravniot

se raboti koi {to mora da gi ima vo zavod za revizija na na~in kako {to

zakonot i ova e zakon od koj {to zavisi sega e ka`ano, zaedno so usvojuvawe na

demokratskiot kapacitet, vo zavisnost Zakonot za zadol`itelna vnatre{na

kakvi odredbi }e vgradime, od toj zakon revizija na javnite pretprijatija, na

i negovata implementacija zavisi buxetskite korisnici se dobiva vo

demokratskiot ili nedemokratskiot kvalitet site moraat da gi upotrebat

kapacitet na vlasta, na parlamentarnoto smetkovodstvenite intosajd standardi,

mnozinstvo i sekako na demokratskite toa podrazbira deka do kolku

kapaciteti na dr`avata. Blagodaram. vnatre{nata revizija ne si ja zavr{i

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas. rabotata i tamu ima sistem na kaznuvawe

i tamu i te kako site buxetski

Ima replika gospo|a Avirovi} Vladanka,

korisnici, odnosno site korisnici na

povelete.

javni pari za kratko vreme vo Republika

Vladanka Avirovi}: Blagodaram Makedonija }e imaat i te kako o~etnost,

pretsedatele. o~etnosta e noviot na~in na

Prvo, jas ne rekov deka zboruvav vo ime razmisluvawe na site ovie sieset na

na parlamentarnoto mnozinstvo, zboruvav zakoni {to gi nosime, {to vo minatoto

od moe li~no ime, od imeto na mojata ne be{e.

partija i ne znam zo{to takva Trajko Veqanoski: Blagodaram.

konotacija i dadovte na mojata replika.

Gospo|a Cvetanka Ivanova ima kontra

Vtoro, zboruvav kako replika na replika, povelete.

gospodinot Marjan~o Nikolov vo delot

Cvetanka Ivanova: Blagodaram

kade {to ka`uva{e da se proveruvaat

pretsedatele.

izve{taite. To~no toj zbor go upotrebi.

Smetam deka vme{uvaweto na onaa

98/30.-

Ova e neramnopravna polo`ba koga kako da go napravime toa. Zaklu~ok

pratenik ima pravo na replika tri zaedno so pretstavnicite na Vestminster

minuti, a odgovor za edna minuta. fondacijata pretsedatelite na pove}e

Zna~i, zo{to smetam deka go iska`uvate komisii, ~lenovite na Komisija za

stavot na parlamentarnoto mnozinstvo, finansirawe i buxet, be{e deka treba da

zatoa {to vie ste vo parlamentarnoto se ispitaat mo`nostite i na~inite na

mnozinstvo ne ste vo opozicija. Prva koordinacija so pretsedatelot na

rabota. Sobranieto, kako Sobranieto na koj

na~in treba da gi gleda izve{taite

Vtora rabota, deka vo 2005 godina ne{to

me|utoa ne da se zagrozi rabotata na

so SDSM se slu~uvalo zatoa SDSM izgubil

Sobranieto. Ne da se okupira

izbori, ama sega vo 2008, 2009 godina

celokupnata rabota na Sobranieto so

imate 20 milioni nezakonski potro{eni

gledawe na revizorski izve{tai. Go

vo transport, vo `eleznica, vo Vlada,

spomnavte primerot na [kotska, }e ve

vo agencii, zna~i seto ova treba

potsetam samo vo [kotska i veruvaat

Sobranieto da vr{i politi~ka kontrola,

premnogu na dr`avnata administracija,

politi~ki nadzor, toa e ulogata na

dr`avnata administracija e taa {to

Sobranieto. I dali navistina smetate

pravi selekcija na site izve{tai i samo

deka vo vreme na SDSM nemalo vnatre{na

onie izve{tai za koi {to taa od stru~en

revizija, a vie se falite deka ste bile

aspekt }e oceni deka treba da gi gleda

revizor ili {to ste rabotele tamu.

Sobranieto samo tie izve{tai se

I na krajot sakam u{te slednovo da vi gledaat. A ovde vo na{eto Sobranieto se

go ka`am, ras~istete, krivi~na zboruva deka ocenka na ~lenovite na

odgovornost i politi~ka odgovornost ne Komisijata treba da bide koj izve{tai

e isto. I ne mo`e da se me{aat. se gledaat. Zna~i imame mnogu modeli

Trajko Veqanoski: Blagodaram. okolu nas, namesto da se obvinuvame

Gospo|a Boneva Silvana ima replika, najdobro e da sedneme i definitivno toa

povelete. pra{awe da se zatvori na na~in {to e

najdobar za Republika Makedonija.

Silvan Boneva a: Blagodaram Blagodaram.

pretsedatele.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Po~ituvana kole{ke, gi cenam va{ite

zalo`bi, no ve molam da se vozdr`ite od Gospo|a Ivanova Cvetanka ima kontra

kvalifikacii od tipot na toa deka replika povelete.

parlamentarnoto mnozinstvo e sou~esnik Cvetanka Ivanova: Blagodaram.

na zloupotrebite na pri tro{eweto na Zna~i, zo{to ka`av deka parlamentarnoto

narodnite pari. Ako se pokrenuva mnozinstvo }e bide soou~esnik. Zatoa

krivi~na odgovornost koga se {to 4 godini ova parlamentarno

konstatiraat zloupotrebi vo mnozinstvo e na vlast, 4 godini primame

revizorskite izve{tai od strana na izve{tai od Dravniot zavod za revizija

Dravniot zavod za revizija toj se vo koj {to, ne vo site vo pogolem broj

obra}a do obvinitelstvoto. Ako ima izve{tai se konstatirani

materijalna ne samo krivi~na neregularnosti, zloupotreba na

odgovornost tuka i materijalna koristeweto na javnite sredstva. Dosega

odgovornost, ako se objavuva na veb- Sobranieto ne odlu~uvalo, ne gi

stranicata izve{tajot na Dravniot zavod gledalo, ne si ja vr{ela politi~kata

za revizija i mo`e sekoj da pokrene kontrola nad onie koi {to go tro{at

postapka, toga{ zna~i deka imame mnogu javniot denar. Jas se soglasuvam, sum

istanci za gledawe na revizorskite kako koordinator na prateni~ka grupa da

izve{tai. E sega, va{ata kvalifikacija sedneme da go ras~istime ova pra{awe,

deka Sobranieto nitu edna{ ne se ama da ne ostane ova pra{awe povtorno

osudilo da ja gleda politi~kata kako glas vo dale~ina kako {to sega

odgovornost. Ne mo`am da se soglasam so sakate da go prika`ete, deka imame

toa, duri i vo va{e vreme Sobranieto na volja i sega imame mo`nost da gi

Republika Makedonija go ima{e toa pravo gledame izve{taite, ne sme otkrile

da go gleda izve{tajot na dravniot topla voda, samo nemame politi~ka

revizor bidej}i nie sme tie {to go volja.

birame dr`avniot revizor i godi{nata

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

negova rabota ja ocenuvame vrz osnova

na izve{tajot koj {to go dostavuva vo Bidej}i e iscrpena lista na prijaveni

Sobranieto na Republika Makedonija. za zbor, konstatiram deka op{tata

rasprava po Predlogot na zakonot e

Druga rabota e va{eto barawe da se

zavr{ena.

gledaat izve{taite na Dravniot zavod za

revizija. I za toa imate pokrenuvano Vrz osnova na izve{taite na Komisijata

pove}e inicijativi na samata komisija i za finansirawe i buxet kako mati~no

nema seu{te najdeno nekoj poseben model rabotno telo i Zakonodavno-pravnata

98/31.-

komisija i raspravata na sednicata na ~ovekovite prava na osudenite lica vo

Sobranieto, na Sobranieto mu predlagam pogolem obem. Poprecizno se

da go usvoi sledniov zaklu~ok: izrabotuvaat pogodnostite na osudenite

1. Predlogot na zakonot za dr`avnata lica, se stava akcent na

revizija e prifatliv i mo`e da se dade zadol`itelnosta na obukite na

na natamo{no odnosno na vtoro ~itawe. zatvorskiot kadar i se ureduva statusot

na dr`avnite slu`benici na vrabotenite

2. Ovoj zaklu~ok zaedno so

vo kazneno popravnite i vospitno

stenografskite bele{ki od sednicata na

popravnite ustanovi soglasno Zakonot za

Sobranieto da se dostavi do Komisija za

dr`avni slu`benici. So izmenite se

finansirawe i buxet i Zakonodavno-

predviduva aktot za vnatre{na

pravnata komisija na Sobranieto na

organizacija i aktot za sistematizacija

Republika Makedonija.

na rabotnite mesta vo kazneno

Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na popravnite i vospitno popravnite

glasawe. ustanovi da gi donesuva direktorot na

Ve povikuvam da glasame. Blagodaram. Upravata so {to }e se ovozmo`i

Vkupno glasaa 61 pratenik, od niv za istovetna organizacija na funkciite vo

predlo`eniot zaklu~ok glasaa 51, nema kazneno popravnite i vospitno

vozdr`ani, a protiv glasaa 10 popravnite ustanovi. Isto taka, se

pratenici. predviduva obukata i proverkata na

znaewata da gi organizira Upravata kako

Konstatiram deka Sobranieto go usvoi poprakti~na i poekonomi~na forma na

predlo`eniot zaklu~ok. jaknewe na kapacitetite na zatvorskiot

Kolegi pratenici, se vra}ame na to~kite personal. Isto taka, vo izmenite se

6 i 7. razrabotuva poglavjeto na davawe na

Minuvame na to~ka 6 - Predlog na zakon pogodnosti na osudenite lica za vreme

za bezbednost na hrana - prvo ~itawe. na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Toa

Vladata na Republika Makedonija go se merki za pottiknuvawe na doverbata

povle~e Predlogot na zakonot. na osudenoto lice, ubla`uvawe na

zatvorskata disciplina i negativnite

Minuvame na to~ka 7 - Predlog na zakon vlijanija na zatvoraweto, odr`uvaweto

za bezbednost na hrana za `ivotni - na odnosite so semejstvoto i

prvo ~itawe. nadvore{niot svet. Pottiknuvaweto na

Vladata na Republika Makedonija go u~estvoto na osudenoto lice vo

povle~e Predlogot na zakonot. ostvaruvaweto vo procesot na

Minuvame na to~ka 11 - Predlog na zakon resocijalizacijata, po~esti kontakti so

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot nadvore{niot svet.

za izvr{uvawe na sankciite - prvo Pogodnosti koi se sostojat od

~itawe. ubla`uvaweto na uslovite vo ustanovata

Predlogot na zakonot i izve{taite na so ureduvawe na `ivotniot prostor so

Komisijata za politi~ki sistem i odnosi li~ni predmeti i po~esto primawe na

me|u zaednicite kako mati~no rabotno pratki i primawe na pratki so pogolema

telo i Zakonodavno-pravnata komisija vi te`ina. Dodeka pak pogodnostite koi se

se dostaveni odnosno podeleni. sostojat od po~esti kontakti so

nadvore{niot svet se prodol`eni poseti

Otvoram op{ta rasprava.

ili poseti bez nadzor vo prostoriite na

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite ustanovata, telefonirawe bez nadzor,

koi sakaat da govorat po op{tata prestoj na bra~en ili vonbra~en drugar

rasprava po Predlogot na zakonot da se vo posebna prostorija bez nadzor,

prijavat za zbor. ustanovata do sedum ~asa, otsustvo do

Blagodaram. 15 dena vo tekot na godinata. Bi

Neka se podeli listing na prijaveni napomenal deka izvr{no precizirawe na

pratenici za zbor. odredbata so toa {to vo odlukata na

sudot so koja se dava usloven otpus

Ima zbor zamenikot minister za pravda,

zadol`itelno mora da se navede denot na

povelete.

koj osudenoto lice se otpu{ta od

Ibrahim Ibrahimi: Blagodaram ustanovata a pritoa vodej}i smetka da

pretsedatele. ima dovolno vreme za rokot na `albenata

Osnovnata cel na zakonot e podobruvawe postapka. Zgolemena e isto taka i

na tekstot, prestruktuirawe na razrabotena e nadle`nosta na direktorot

zakonskite odredbi i nivno usoglasuvawe da donese odluka za predvremeno pu{tawe

so odredbite na drugi propisi, a so toa na osudenite lica pred istekot na

pouspe{no implementirawe na kaznata i toa ako izdr`al najmalku ¾ od

me|unarodnite standardi vo izvr{uvaweto kaznata zatvor, iako ne dobil usloven

na sankcii vo ostvaruvaweto na otpust i toa do 30 dena ako kaznata



98/32.-

zatvor e do edna godina, do 60 dena ako osudenite,pritvorenite, maloletnite

kaznata zatvor e do pet godini i do 90 lica, kako i na vrabotenite lica, kade

dena ako kaznata zatvor e nad pet {to imame zgolemuvawe na kapacitetite

godini. Ona {to e isto taka zna~ajno da vo ~etirite ustanovi soglasno

se napomene deka vo izminatite tri evropskite standardi i evropskite

godini se napravija mnogu napori vo zatvorski pravila. Mo`ebi kako

delot na podobruvawe na uslovite na pokazatel za goleminata na ovoj proekt

osudenite lica. Kompletno e renoviran e deka postojnata bruto povr{ina na KPD

zatvoto vo Prilep so kapacitet od 80 Idrizovo e 31 iljada 252 metri

mesta. Izgraden, renoviran i dograden kvadratni, a po rekonstrukcijata }e

KPD [tip so kapacitet od 300 mesta. bide 42 iljadi 245 metri kvadratni i }e

Izgradeno celosno novo krilo za ima mesto za nekade 1510 pritvoreni,

oddelenieto vo pritvor, zatvor Skopje zatvoreni lica. Zatvorot Skopje od

so kapacitet od 170 lica. Rekonstruiran postojnite 6650 metri kvadratni }e bide

i opremen objektot {kolo so kapacitet zgolemen na 11 iljadi 818 metri

od 100 lica vo KPD Idrizovo. kvadratni. Zatovorot Kumanovo od 2250

Rekonstruirano i opremeno oddelenieto metri kvadratni na 5500 metri kvadratni

za stari i iznemo{teni lica vo KPD i kapacitet za nekade okolu 250 lica.

Idrizovo, kade {to e kapacitetot za 50 Blagodaram.

lica. Izgradena e zatvorskata zgrada vo Jani Makraduli: Blagodaram i jas.

zatvorot Kumanovo kade {to o~ekuvame

Jani Makraduli: Sleden za zbor e

deka vo tekot na narednata godina

pratenikot gospodin Vasko [utarov,

kapacitetot da dostigne do 250 lica.

povelete.

Ili dosega izgraden, obnoven, opremen i

staven vo funkcija prostor za vkupno za Vasko [utarov: Blagodaram po~ituvan

700 osudeni i pritvoreni lica. potpretsedatel, po~ituvan zamenik

minister, po~ituvani kolegi,

Vo delot na jaknewe na kapacitetite od

po~etokot na sproveduvaweto na Predlog zakonot za izmenuvawe i

reformata zaklu~no so 2009 godina dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na

vraboteni se 284 lica. Donesena i sankciite sodr`i mnogu bitna komponenta

sprovedena programa za obuka i od delot na reformskite planovi na

edukacija na personalot vo zatvorskite Vladata na Republika Makedonija za

ustanovi, sprovedeni se pove}e ciklusi reforma na penetercijarnite ustanovi

na obuki vo sektorot za me|u koi {to se normalno i kazneno

resocijalizacija, sektorot za popravnite i vospitno popravnite

zdravstvena za{tita i sektorot za domovi. Prvata komponenta normalno e vo

obezbeduvawe. delot na diskusijata na zamenik

ministerot ovozmo`uvawe novi

So Programata na Vladata za renovirawe

funkcionalni kapaciteti za podobruvawe

i izgradba na kazneno popravni ustanovi

na uslovite na zatvorenicite i

i vospitno popravni ustanovi za 2010 se

pritvorenicite. Vladata planira ima

predviduva isto taka renovirawe na

strate{ki razvojni dokumenti i ima

popuotvorenoto oddelenie kade {to

mo`nost za buxetski i zaemski sredstva

tenderot e ve}e objaven za izbor na

za podobruvawe na kapacitetite na

izveduva~ i kade se izdvoeni osum

kazneno popravnite ustanovi. Me|utoa,

milioni denari buxetski sredstva i

toa {to e bitno i pobitno e vo delot na

o~ekkuvame vo tekot na mesec septemvri

vtorata komponenta a toa se

da bide zavr{eno renoviraweto. Sanirawe

zajaknuvaweto na kapacitetite na

na staroto oddelenie za pritvor vo

personalot vo zatvorite i podobruvawe

zatvorot Skopje, kade {to ve}e e

na statusot na zatvorenite lica e

izvr{ena tenderskata postapka i

predmet na materija na ovoj predlog

o~ekuvame istiot objekt da bide zavr{en

zakon na koj {to sakam da mu dadam

do juni.

poddr{ka i toa od nekolku aspekti.

Vo delot za prevencija od korupcija Vladata, Ministerstvoto za pravda i

zavr{ena e tenderskata postapka za Upravata za izvr{uvawe na sankcii gi

nabavka na oprema za video nadzor vo sledi i preporakite na Evropskiot

kazneno popravniot dom Idrizovo, kako i komitet vo prevencii od tortura i

tenderskata postapka za nabavka na evropskite standardi vo zatvorskiot

sistem za nabquduvawe i bezbednost vo sistem, evropskite zatvorski pravila,

zatvorot vo Skopje. uka`uvaweto i preporakite i navremeno

Ona {to e najgolem proekt na ovaa ni predlaga predlog zakon koj {to

Vlada, kade vkupno se o~ekuva da bidat sodr`i mnogu bitni odredbi posebno vo

investirawe okolu 56 milioni evra, od delot na edukacijata i kontinuiranata

koi 10 milioni evra buxetski sredstva i obuka na vrabotenite vo zatvorite,

koi rezultati }e pridonesat za zna~i organizirana i zadol`itelna

podobruvawe na uslovite za obuka. Za onie {to ne znaat vo Upravata

98/33.-

za izvr{uvawe na sankcii od neodamna kon ku}niot red na zatvorite i kon

postoi eden nov sektor toa e Sektor za pravilata i pravata i obvrskite koi {to

edukacija koj {to vo tekot na minatata gi imaat zatvorenite lica. Me|u

godina i ovaa godina vodi inicijalni i drugoto, se ovozmo`uvaat pogodnosti vo

kontinuirani obuki za site vraboteni redot na ureduvawe na `ivotniot prostor

lica. Toa {to isto taka e nova odredba po pove}e li~ni predmeti i vo delot na

od zakonot e vo ~len 2 stav 2 vo koi po~esto primawe na pratki i primawe na

{to se sodr`i odredba deka vo pratki so pogolema te`ina vo setot na

ustanovite se osnovaat oddelenija za pogodnosti koi {to i dosega im bea

bolni, stari i iznemo{teni osudeni lica ovozmo`eni vo Zakonot za izvr{uvawe na

{to e isto taka nova odredba. Toa {to sankcii od 2006 godina. Toa {to isto

posebno e novina vo zakonot se odnesuva taka ja podobruva normaativata od ovaa

najmnogu osven na po~etnata i oblast e vo delot na prethodnoto

kontinuirana obuka vo redot na mislewe od stru~en tim pred direktorot

vrabotenite lica vo delot na stru~no da usvoi pogodnosti ili da dozvoli

inspekciskiot nadzor za koi {to bevme pogodnost. Dosega toa se opredeluva{e

kritikuvani vo minatite godini. Vo so ku}niot red na samata ustanova.

~lenot 16 e definiran vo nekolku I u{te edna novina ima, direktorot na

odredbi stru~no inspekciskiot nadzor i ustanovata mo`e da go otpu{ti osudenoto

se veli: nadzorot se sproveduva so lice i pred istekot na kaznata ako

neposreden uvid vo raboteweto na izdr`alo najmalku 3/4 od kaznata

kazneno popravnite i vospitno zatvor, i iako ne dobilo usloven otpus

popravnite ustanovi i opfa}a vr{ewe na i toa do 30 dena za kazna zatvor do

nadzor na: edna godina, do 60 dena za kazna zatvor

Prvo, tretman na licata koi izdr`uvaat do pet godini i do 90 dena za kazna

kazna zatvor, zatvor nad pet godini.

Vtoro, obezbeduvawe vo kazneno Ona {to ostanuva kako prostor za

popravnite i vospitno popravnite dodefinirawe na ovaa zakonska

ustanovi. regulativa, predlaga~ot }e ka`e deka

Treto, materijalno finansisko rabotewe ovoj zakon pretstavuva usoglasuvawe so

vo kazneno popravnite domovi i vospitno nekolku zakoni koi {to prethodea na

popravnite ustanovi, ovoj zakon, a toa bea Zakonot za

dr`avni slu`benici, Zakonot za

^etvrto, rabotno anga`irawe na

prekr{oci, Zakonot za upravuvawe so

osudenite lica,

konfiskuvan imot i Zakonot za

Petto, bezbednosta na osudenite lica, edno{alterski sistem. Me|u drugoto

[esto, uslovite i polo`bata na predlaga~ot }e ka`e deka postojat

osudenite lica. I, da ne bidat stru~no neiskoristeni mo`nosti za namaluvawe na

nadzornite inspektorirawa samo mrtva brojot na lu|eto koi {to se nao|aat vo

bukva na hartija od sekoj od ovoj zatvorite, toa se alternativnite merki.

nadzor se vr{i zapisnik, a direktorot Uslovniot otpust koj {to malku se

na Upravata ima pravo na naredba koja koristi i edna od perspektivite koi {to

{to mo`e da pretpostavuva osven gi imame vo evropskite preporaki, a toa

redovniot i vonreden i kontrolen probacijata ili odle`uvaweto na

inspekciski nadzor tamu kade {to e odredena zakonska kazna i vo ku}ni i vo

izvr{en prethoden uvid. drugi uslovi koi {to ne mora da bidat

Isto taka, ima podobruvawe vo delot na od zatvoren ili poluotvoren tip.

pogodnostite koi se ovozmo`uvaat na Zna~i, Upravata za izvr{uvawe na

zatvorenite lica. Zna~i stimulirawe na sankcii ima potpi{ano pove}e

tie koi {to se dobri. Edna od pova`nite memorandumi i so edinicite na lokalnata

zabele{ki na koi {to ni se uka`uva e samouprava za alternativno izvr{uvawe

procesot na resocijalizacija na na odredeni merki koi {to ne mora da

zatvorenite lica. Ima nekakva analiza bidat od zatvoren tip i toa me|u

vo koja {to se veli deka vo brojot ili drugoto se pretpostavuva deka do 5%

procentot na povratnici vo makedonskite mo`e da go namali brojot na

zatvori e nekade pove}e od polovina i e zatvorenicite vo zatvorite. Isto taka,

donesen strate{ki plan od Upravata za predlaga`ot uka`uva deka merkite na

izvr{uvawe na sankcii za proces na usloven otpust koj {to mo`e da gi

resocijalizacija. izre~e samo istra`niot sudija isto taka

Postojat pove}e odredbi koi {to odat vo se ne do kraj iskoristena materija koja

nasoka na podobruvawe na tretmanot ili {to isto taka mo`e da go namali brojot

individualnite merki na zatvorenite na zatvorenicite vo zatvorite. Zo{to go

lica, no i mnogu pogodnosti koi {to se ka`uvam toa? Evropskiot komitet za

individualna merka za golem broj spre~uvawe na tortura }e ka`e me|u

zatvorenici koi {to se pridr`uvaat i drugoto i na nivo na evropska zaednica,

98/34.-

ve molam vnimatelno poslu{ajte ja i Republika Makedonija go dobivme

ovaa konstatacija, vo cela Evropa izve{tajot od Stejt departmentot od

prepolnetosta na zatvorskite ustanovi Biroto za demokratija i ~ovekovi prava

go minira zatvorskiot sistem, i trud, vo koj {to izve{taj pove}e od

naveduvaj}i podatoci. Vo Makedonija na pet stranici se posveteni to~no na

100 iljadi `iteli ima 98 zatvorenici. sostojbata vo zatvorite vo Republika

Vo Srbija i Hrvatska brojot e 150 na Makedonija i na uslovite vo zatvorite

100 iljadi. Bugarija i Grcija brojot e vo Republika Makedonija na licata koi

u{te pogolem. Vo Evropskata unija {to tamu prestojuvaat i sekako na

procentualno prose~no na 100 iljadi po~ituvaweto na ~ovekovite prava vo

`iteli ima 123 zatvorenici. Zna~i ovie institucici pri izdr`uvaweto na

Republika Makedonija, osven vlo`uvaj}i kaznata zatvor. Ova e samo posleden

vo novi zatvorski ustanovi, renoviraj}i izve{taj.

gi, adaptiraj}i gi, osovremenuvaj}i gi, Nie i prethodno sme imale alarmantni

mora da razmisluva i na alternativnite izve{tai od nadle`ni me|unarodni

merki me|u koi {to spored moi soznanija subjekti koi {to ja pratat sostojbata

se i metodite na probacija preku IPA vo ovie isntitucii, i posledniot

fondovite Upravata za izvr{uvawe na Izve{taj na Evropskata komisija za

sankcii ve}e ima aplicirano po odredeni napredokot na Republika Makedonija za

programi koi {to se sostojat vo 2009 godina ja konstatira istata

nabavuvawe me|u drugoto i na sostojba, deka vo zatvorite vo

elektronski alki so koi {to bi se Republika Makedonija e alarmantna

kontrolirala probacijata odnosno sostojbata i deka mora ne{to da se

izvr{uvaweto na kazna vo ku}en pritvor, prezema i ova go potvrduva i posledniot

ne vo zatvorski uslovi. Tie prednosti Izve{taj na Stejdeparmentot.

Republika Makedonija navistina zaedno

Jas samo zaradi javnosta, zatoa {to

so vlo`uvawata vo zatvorite, vo

golem broj na gra|ani nema da imaat

podobruvaweto na sistemite, vo

mo`nost da go pro~itaat ovoj Izve{taj,

kontinuiranata obuka, vo pohumaniot

jas bi pro~itala samo delovi od ovoj

odnos sprema zatvorenicite i

Izve{taj, konstatacii za sostojbata vo

alternativni merki, Republika

zatvorite.

Makedonija navistina smetam deka treba

da gi iskoristi. Tamu pi{uva deka uslovite vo nekoi

oddelenija na zatvorite osobeno

Vo toj kontekst blagodarnost i na

Zatvorot Idrizovo se ne~ove~ki i

ogromnata pomo{ i na OBSE i na

degradira~ki. Deka vo zatvorite ima

Britanskata ambasada i na Holandskata

prenatrupanost i ova ostanuva golem

ambasada preku proektot Mantra, se se

problem za sistemot, zatvorskiot

toa navistina i spored moi soznanija i

sistem, osobeno za zdravjeto na

spored soznanija na ekspertite

zatvorenicite. Deka 7 zatvorenici

navistina korisni instrukcii, korisna

delat prenatrupana kelija so 4 kreveti

pomo{ koja {to odi vo nasoka na tretman

vo period od 23 ~asa tamu, taka pi{uva,

na zatvorenite lica vo Republika

deka sostojbata navistina e alarmantna,

Makedonija.

nema ni higiena, deka uslovite se takvi

I, u{te edno ne{to, koga zboruvame za potvrdi eden na{ kolega koj {to na

uslovite vo zatvorite ne treba da `alost prestojuval tamu i se izrazi so

smetame deka se toa zatvoreni enklavi. zborovite deka ni{to ne se promenilo,

Sostojbata vo zatvorite ne mo`e da bide samo vremeto proteklo, a keliite kade

porazli~na od vkupniot op{testven zbir {to izdr`uvaat zatvor ovie lu|e stanale

na sostojbite vo edna dr`ava. Vo dve u{te so polo{i uslovi, a ne deka se

na{i sosedski zemji ~lenki na podobrile.

Evropskata unija }e konstatira

Isto taka dosta pi{uva, za tretmanot na

Evropskiot komitet za prevencija od

slu`benite lica vo zatvorite sprema

tortura deka vo zatvorite nema struja.

zatvorenicite, pi{uva deka ima i duri

Blagodaram.

video materijal deka ~uvarite gi

Jani Makraduli: Blagodaram. vrzuvale zatvorenicite za radijatori, a

Sleden za zbor e pratenik gospo|a potoa gi tepale se dodeka ne dobija

Cvetanka Ivanova, povelete. izjava, deka so kloci, tupanici, udari

Cvetanka Ivanova: Blagodaram so palka ili kundaci od pi{tol ili

potpretsedatele. drugi predmeti {to naj~esto se

primenuvalo pred ili za vreme na

Mojot po~ituvan kolega Vasko [utarov se

ispra{uvaweto ili pak so drug

obide da dade nekoi komparativni

nesoodveten tretman bilo iznuduvano

pokazateli kakva bila sostojbata vo

izjavi i priznanija od strana na lu|eto

zatvorite vo drugite dr`avi, me|utoa

koi {to izdr`uvaat kazna ili se vo

pred nepolni nedela i pol dena za

pritvor, i jas zaradi da ne se

98/35.-

voznemiruva javnosta ne bi ~itala koi {to se primeni, 100% imame

pove}e. se na se ova e dovolno da se informacii deka e zgolemen so partiski

dobie dovolno relevantni podatoci, za vojnici koi se vraboteni kako slu`ba za

da se dobie vistinska slika {to se obezbeduvawe, ili ~uvari, da im go re{i

slu~uva vo zatvorite vo Republika statusot i da gi stavi vo kategorijata

Makedonija i ~as poskoro ako ne sfatime na dr`avni slu`benici i da gi za{titi

i navistina ne napravime zaedni~ki ponatamu od udar vo zakonot.

ni{to ovaa rabota da se podobri, mislam Nie smetame deka ova prvo e prekr{uvawe

deka e samo kriewe na realnosta i ne na dogovorot koj {to go postignavme pri

sakawe ni{to da se podobri. Do tolku donesuvaweto na Zakonot za dr`avni

pove}e pak {to imame ve}e se pove}e slu`benici, kade {to kako prateni~ka

samoubistva, samoubistva vo navodnici grupa insistiravme da bide pojasen,

neras~isteni od strana na zatvorenici, poprecizen i po{irok opfatot na

a treba da bidat ras~isteni. Vo dr`avnite slu`benici. No, toga{ ka`avme

posleden period imame informacija deka deka slu`benicite ili onie koi {to

ima zloupotreba na maloletnici, rabotat vo ministerstvata, a se

siluvawe na maloletnici. Mislam deka uniformiran del, toa se vo

grozna e so eden zbor, sostojbata vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, za

zatvorite. I ako se obiduvame sega od odbrana i sekako obezbeduvaweto ili

ovaa strana nie da prika`uvame poinaku, zatvorskata policija ili sudskata

a vie da branite, mislam deka nema da policija tie treba da bidat nadvor od

ja postigneme celta, zaradi koja {to se Zakonot za dr`avni slu`benici.

donesuva zakonot. I so zakon da vi

Sega po vtor pat se kr{i dogovorot

ka`am pravo,ne mo`eme da ja postigneme

postignat pome|u prateni~kite grupi,

celta. Mo`e da imame normi, da imame

osobeno dogovorot postignat za Zakonot

odredbi, ama ni{to da ne smenime. I do

za dr`avni slu`benici pome|u

sega sme imale zakoni za izvr{uvawe na

parlamentarnoto mnozinstvo VMRO-DPMNE i

sankcii, koi {tone dozvoluvale da se

SDSM, sekako i ostanatite i ovde

slu~uvaat vakvi raboti, a sepak, ni se

povtorno se vr{i upad. Nie nema da

slu~uvale. Jas se se}avam, sega

glasame za ovoj zakon, zaradi toa {to

navistina i mediumite sprema

navistina ne sakame da bideme

rakovodnite lica i ministerot se

izigruvani. Nie vo eden moment koga

poblagonakloni. Jas se se}avam edno

be{e va`no za dr`avata, koga treba{e

vreme, vov reme na na{ minister, koga

da se dobie pozitiven izve{taj za

za edna najmala gre{ka vo zatvorite sme

na{iot napredok kon Evropskata unija

se nao|ale na naslovna stranica, a sega

otstapivme od odredeni na{i stavovi vo

imame neras~isteni vo navodnici

pogled na odredeni re{enija na Zakonot

samoubistva, ili ubistva, ili

za dr`avni slu`benici, i glasavme za

zloupotreba, ili siluvawe na

toj zakon, me|utoa ne mo`eme da

maloletnici i nikoj toa ne go

dozvolime na sekoja sednica ili preku

interesira.

edna sednica da se kr{i ili da se

Nie kako dr`ava morame da vodime smetka napu{ta ona {to e dogovoreno. Ni se

i za ovaa clna grupa na gra|ni, zatoa slu~i pred izvesno vreme da go

{to sekoj spored Zakonot si odgovara za promenuvame Zakonot za dr`avni

deloto za koe {to go storil i zatoa e slu`benici, navodno gre{ka toa bilo na

osuden na kazna zatvor, no mora da se Parlamentot. Eve sega toa povtorno ni

po~ituva ~ove~koto dostoinstvo, da se se slu~uva, da so eden poseben zakon

obezbedi minimum uslovi, onakvi kakvi edna kategorija na vraboteni za koi {to

{to nalagaat demokratskite principi i sme smetale i jasno sme dale stav deka

za ovaa kategorija na gra|ani. ne treba da bidat dr`avni slu`benici se

Sakam da go soop{atam stavot na stavaat vo rangot na dr`avni slu`benici

prateni~kata grupa na SDSM. Nie nema da se so edna edinstvena cel da se

ja poddr`ime potrebata od donesuvawe na za{titat sopstvenite pratiski vojnici

ovoj zakon, zatoa {to i pokraj toa {to koi {to se enormno vraboteni momentalno

se soop{tuva deka e dobra volja da se vo zatvorite.

podobrat uslovite vo zatvorot ili ne{to Ponatamu smtame deka beneficiraniot

da se podbori na ovaa kategorija na sta` koj {to sega go regulira ~lenot 11

gra|ani, prestojot vo kazneno ima pomal opfat od staroto re{enie.

popravnite ustanovi, jas mislam deka i Sega samo onie kategorii na vraboteni

nie kako prateni~ka grupa smetame deka koi {to }e imaat status dr`avni

ovoj e povtorno trik na ministerot, slu`benici tie }e imaat benificiran

sekako poddr`ano od vladea~koto sta`, a porano se definira{e ova

mnozinstvo, kade {to sega prakti~no poinaku spored te`inata na rabotite. ]e

sakaat vrabotentie vo kazneno se soglasite deka ima ostanati

popravnite ustanovi, a osobeno licata kategorii na rabotni mesta, koj {to

98/36.-

imaat sekako te{ka rabota bidej}i takvi ovie izmeni samo re{avaat problem na

se uslovite kade {to rabotat i sega partiskite vojnici i davaat u{te novo

spored novoto re{enie nema da imaat diskreciono pravo na ministerot I u{te

benificiran sta`, i zatoa nie sakame da edna zabele{ka vo obrazlo`enieto

gi poddr`ime pravata na ovaa kategorija ocenkata na finansiskite implikacii.

na vraboteni koi {to sega so novoto Tvrdi predlaga~ot deka nema

re{enie go gubat. fianansiski implikacii. Mo`e li da

Deka se zgolemuvaat pogodnostite so nema ako sega ve}e site ovie vraboteni

izmenite, mislam deka ne e to~no. To~no stanat dr`avni slu`benici i imaat

e deka se raboti za dodavawe na tri poseben sistem na ureduvawe na

novi pogodnosti koi {to prethodno gi vrednosta na platata.Blagodaram.

nema{e, me|utoa za voqa na vistinata i Jani Makraduli: Blagodaram.

do sega tie pogodnosti kako {to se Za replika ima prijaveno dvajca

ureduvawe na `ivoten prostor so li~ni pratenici, prvo zamenikot minister za

predmeti se dozvoluvalo vo zatvor, pravda.

primawe na pratki vo pogolema te`ina

Ibrahim Ibrahimi Blagodaram

zaradi uslovite koi gi ima vo zatvorot

potpretsedatele.

nikakvi, moraat od doma lu|eto da si

pra}aat za da ne umrat i do sega toa go Bi sakal da pojasnam, bidej}i se saka

pravele i da telefoniraat bez nadzor. na nekoj na~in da se sozdade pogre{na

Jas ne znam pak sega dali ima nekoj slika vo delot na vrabotenite vo

zatvorenik koj {to nema mobilen telefon zatvorskite ustanovi t.e. deka nivnite

ili ne mu e prodaden za golema suma prava i obvrski si zemaat od Zakonot za

pari od stranana, to~no na ovaa dr`avni slu`benici, t.e. formi go

kategorija partiski vojnici izzemale praviloto na nekoj podmolen

obezbeduva~i koi {to sega }e im dademe na~in, bi rekol taka. Me|utoa ako go

poseben status dr`avni slu`benici. vidime ~lenot 3 od Zakonot za dr`avni

slu`benici, ~lenot 3-a, zna~i vo ~lenot

Jas mislam deka izmenite vo

3 stoi deka site organi na dr`avna

pogodnostite se slu~uvaat samo za edna

uprava soglasno Ustav i zakoni, mislam

rabota. Da se dade u{te edno

se dr`avni slu`benici, me|utoa vo

diskreciono pravo na ministerot ili da

~lenot 3-a posebno se veli deka nekoi

si zeme u{te edno diskreciono pravo

rabaoti, t.e. odredeni pra{awa povrzani

ministerot za pravda. Gledate vo

so pravata, obvrskite, odgovornostite

podolniot ~len 135-b e uredeno

na vrabotenite tamu se nabrojuvaat:

pra{aweto deka na~inot na koristewe na

Agencijata za razuznavawe, Centarot za

pogodnostite od ~len 135 na predlog na

upravuvawe so krizi, a isto taka se

direktorot na Upravata }e go opredeluva

vbrojuvaat i vrabotenite koi vr{at

ministerot za pravda. Zna~i povtorno

raboti vo kazneno popravnite ustnovi,

nova da ne ka`am finta za u{te edno

vospitno popravnite ustanovi. Zna~i tie

pravo vo brojnite prava koj {to gi ima

se ve}e dr`avni slu`benici. Zna~i se

ovoj minister za pravda.

vlezeni vo Zakonot i nemame nikakva

I na krajot. U{te pri donesuvaweto na namera da go izigruvame Zakonot vo ovoj

Zakonot za izvr{uvawe na sankcii, jas slu~aj. Nivnite prava i obvrski mo`at

se se}avam koga se rabote{e, toa be{e da bidat, ka`uva tamu, odredeni prava i

vo vreme koga Socijal demokratskiot obvrski mo`at da bidat uredeni so

sojuz be{e na vlast imavme predlog zakon, na~in razli~en od ovoj zakon.

edno re{enie, direktorot na ustanovata Me|utoa, soglasno zakonot tie se ve}e

da mo`e da go otpu{ti predvreme zaradi dr`avni slu`benici. Zna~i ne stanuva

vladeeweto na osudenikot i t.n. porano nikako deka tie se nadvor od sistemot

od istekot na izdr`uvaweto na kaznata i na dr`avni slu`benici, naprotiv tie so

toa ovde sega e regulirano za usloven Zakonot koj {to stapuva vo sila na 22

otpust vo rok od 30 dena za kazna do mart, tie se vlezeni vo ovoj sistem. Se

edna godina, 60 do 5 godini i 90 nad 5 sozdava pogre{na slika deka od strana

godini. Me|utoa toga{ ekspertite ka`aa na vladea~koto mnozinstvo se saka ne{to

deka mo`e da se slu~i zloupotreba na da se napravi pogre{no. Zatoa bi sakal

ovoj institut, mo`e da se slu~i da dadam objasnuvawe deka naprotiv

diskreciono odlu~uvawe na direktorot na soglanso Zakonot za dr`avni slu`benici

ustanovata koj {to po pravilo barem do vrabotenite vo kazneno popravenite

sega bil politi~ka li~not i zatoa toga{ ustanovi i vospitno popravnite ustanovi

se trgna ovaa odredba. Me|utoa eve mo`e se dr`avni slu`benici.

da se podrazmisli i vo ovaa nasoka. I

Jani Makraduli: Blagodaram. Za kontra

u{te edna{ sakam da ka`am deka nema da

replika e javena gospo|a Cvetanka

go poddr`ime zakonot, }e glasame

Ivanova, povelete.

vozdr`ano, zatoa {to smetame deka ovie

izmeni ne gi podobruvaat uslovite, tuku

98/37.-

Cvetanka Ivanova: Blagodaram Zna~i, tuka gi zapazuvame evropskite

potpretsedatele. standardi.

Zna~i, jas ne ka`av vo ni eden moment Sega }e se vratam nanazad, za Komitetot

podomlen na~in. Ka`av samo trik koj veli deka vsu{nost, ima{e

re{enie, a toa e sosema razli~no. Jas prenatrupanost, toa e fakt vo zatvorot

ka`av samo {to bil stavot na Idrizovo, no vedna{, soglasno nivnite

prateni~kata grupa na Socijal preporaki, be{e postapeno i mnogu

demokratskiot sojuz i ako navistina osudeni lica bea prefrleni vo

bile, a ne bile vaka kako {to se sega ostanatite zatvori vo Republika

regulira, toga{ zo{to ima potreba pa Makedonija .

od dopolnuvawe na zakonot. Vo va{e vreme vo edna }elija imavte ne

Jani Makraduli: Blagodarma. 7 osudeni lica, poto~no od 15 do 17.

Za replika e javena pratenik gospo|a Jani Makraduli: Blagodaram.

Sowa Cvetkovska, povelete. Za replika e javena gospo|a Cvetanka

Sowa Cvetkovska: Blagodaram Ivanova, povelete.

potpretsedatele. Cvetanka Ivanova: Blagodaram.

Po~ituvana kole{ke Cvetanka Ivanova, bi Jas ovaa izjava ja slu{nav i na

sakala samo da vi uka`am na nekolku Komisija, od strana na kole{kata.

momenti. Napi{ana i e da ja ~ita, ama so toa ne

Jas pove}e bi cenela vie vo va{eto ja poprava slikata.

izlo`uvawe prethodno da iska`ete va{i Jas ne znam dali kole{kata gi ~ita

destvija, mehanizmi, instrumenti koi gi izve{taite. Na{e, va{e vreme, na{eto

prevzemavte do 2006 godina po zatvorite pominalo. Va{e e ve}e ~etiri godini.

za da ete kontrabilno sega razgovarame, [to sme napravile, nie sme imale

{to zna~i, da ka`ete, nie ova politi~ka volja, sme donele zakoni, sme

napravivme, vie pravete vaka. No, vie po~nale da rabotime na reformi vo

mnogu ubavo znaete i javnosta znae deka zatvorskiot sistem, ama posle ~etiri

vo zatvorskiot sistem vo restarvacija godini na vlast, Biroto za demokratija

do izgraduvawe i sanacija i sli~no, da konstatira odnosno informira za

nemate vlo`eno nitu denar. Pa povelete, rasprostraneta korupcija kaj personalot

ka`ete pred javnosta vo Republika vo zatvorite, deka zatvorenicite ne

Makedonija koe oddelenie, koj seoodvetno gi istra`uvaat slu`bite,

pritvorski del,koja zgrada ili bilo koj obvinuvawata koi doa|aat od strana na

zatvor go imate renovirano, napraveno. zatvorenicite. Zna~i, ova e konkretna

Vtoro, zboruvate za Izve{tajot. Sekako situacija za koja ne treba ni pari, ne

deka i nie go pro~itavme i jas go treba ni posebni uslovi, treba samo

proslediv. Ne e ova izzemawe od politi~ka volja da se vnese red vo ovie

obvrskite koi bi trebalo da usledat. No institucii.

sepak, bidjeki imam iskustvo, imam Jani Makraduli: Blagodaram.

raboteno vo zatvorskiot sistem, }e vi

Za replika e javen gospodinot Vasko

ka`am deka takvi izve{tai dobivaat i

[utarov, povelete.

sosednite dr`avi, no i mnogu evropski

dr`avi,kako {to se:Avstrija, Finska, Vasko [utarov: Blagodaram

Holandija. Poglednete gi tie izve{tai potpretsedatele.

}e vidite deka 50 do 60% ima pove}e Ne sme ramnopravni. Koordinatorkata na

anomalii tamu otkolku kaj nas. Toa ne opozicionata Socijal demokratska

zna~i deka ne treba da se prezemaat partija ima{e 15 minuti.

soodvetni pravni instrumenti za (Reakcija od pratenicite na SDSM)

minimizirawe, soodvetni mrki vakvi

raboti da se anuliraat. I jas sum za Se izvinuvam, SDSM, iako ni se

toa, i nie sme za toa, odnosno celata slu~uvaat gafovi, posebno od va{a

na{a prateni~ka grupa. No, ne mo`am da strana, zaboravaj}i to~no kako nas ne

sfatam kako vie i va{ata prateni~ka uslovuvate. No, ne mi be{e toa

grupa ne mo`e da poddr`i eden vakov poentata.

progresiven i reformski zakon, kade {to Zna~i vo 15 minutniot govor, po~ituvana

o~igledno, se podobruva sostojbata na kole{ke, trudej}i se da bidete

osudenite lica. Toa e nesfatlivo. plasti~ni, opi{uvaj}i gi sostojbite vo

Velite deka predlo`enite merki, na zatvorite, pa ~itaj}i restabilen

primer, citiram, kako {to ka`avte deka izve{taj, vo eden del od va{ite

i do sega osudenite lica mo`ele da komentari treba{e da odi eden telop na

telefoniraat, toa ne e to~no. Sekoga{ Sobraniskiot kanal, zabraneto za

imalo nadzor. pomladi od 18 godini.

Ponatamu, za pratkite bilo od 5 Zna~i, navistina preteruvame vo nekakvi

kilogrami, sega mo`e mnogu pove}e. zabele{ki, dovoluvaj}i im na gleda~ite,

98/38.-

a pritoa ne nao|aj}i nikakvo re{enie Inaku ovoj izve{taj e javen i e

ili ~are. Imam vpe~atok vie od SDSM objaven. Ovoj izve{taj e dostapen do

denes ne ni predlagate nikakvo ~are na sekogo. Stra{no e {to vie sakate ovde

ovie sostojbi, osven spomnuvaj}i deka da go skrieme vo debatata. Velite deka

sakame da odomime ne znam kolku ste otvorile telefon za borba protiv

partiski vojnici, a pritoa korupcija. Otvorate telefon za borba

preskoknuvaj}i deka istite tie izve{tai protiv korupcija, ama korupcija na

velat deka treba da se podobrat drugite, a va{ata korupcija e

kapacitetite na kazneno popravnite konstatirana ovde, korupcija kaj

ustanovi so ~ove~ki resursi i toa e del personalot kaj zatvorite. Personalot vo

od implementacijata na Zakonot za zatvorite e pod Uprava ili pod Direktna

dr`avni slu`benici vo koj primerna cel kontrola na partiskiot rakovoditel vo

ni be{e da se zgolemi opfatot na Upravata za kazneno popravnite

dr`avnite slu`benici zaradi toa {to institucii.

vleguvaat na merit sistemot, na Jani Makraduli: Blagodaram.

profesionalizacija i departizacija na

Sleden za zbor e gospo|a Blagorodna

slu`bata, a sistemot na dr`avni

Duli}, povelete.

slu`benici, mora da potvrdite, e

najdobar mehanizam za toa ne nudej}i ni Blagorodna Duli}: Blagodaram

alternativa. Me|u drugoto ne gi sledite potpretsedatele.

ni merkite koi gi prezema Vladata i Po~ituvani kolegi, po~ituvana javnost,

Upravata za izvr{uvawe na sankcii. Vie gra|ani na Republika Makedonija.

verojatno znaete, kako del od toga{noto Denes raspravame za Predlog za izmena i

parlamentarno mnozinstvo, za ~etiri dopolnuvawe na Zakon za izvr{uvawe na

godini dodeka bevte na vlast ne e sankcii i pritoa i ne o~ekuvav deka

napraven nitu eden stru~en inspekciski kolegata Makraduli }e ja prekine

nadzor. Kako anegdota se ka`uva kole{kata Cvetanka pri iznesuvawe na

sostojbata koga inspekcija trgnala na sostojbite sodr`ani vo eden izve{taj na

kaj zatvorot vo Gevgelija i vo Veles im Stejdt Departmentot za sostojbite vo

ka`ale vra}aj te se nazad. Set od zatvorite vo Republika Makedonija i

inspekciski merki se popraveni. Naskoro voop{to zatvorite vo regionot i vo

}e go gledame izve{tajot na Narodniot Evropa zaradi toa {to mislam deka treba

pravobranitel. Me|u drugoto vo da se koncentrirame na ona {to ni nudi

regionalnata kancelarija vo Strumica e ovoj zakon za podobruvawe na sostojbite

spomnato toa, 350 pretstavki se vo zatvorite, pri izre~uvawe na sankcii

stignati od zatvorenici do Narodniot i izvr{uvawe na kaznata zatvor vo

pravobranitel. Samo 20 od niv se zatvorite vo Republika Makedonija.

odnesuvaat na kr{ewe na pravata na

zatvorenicite. I po onie merki koi se Nie sme deklarirani kako humano

uka`ani deka se takvi, vedna{ se op{testvo, me|utoa nie sme i siroma{ni.

prezemeni sankcii. Nie pravime kolku {to mo`eme vo site

segmenti na `iveeweto vo Republika

Spomnavte za mobilniot telefon. Del od Makedonija, da gi napravime podnoslivi

~uvarskata slu`ba vo [tip {to vnel uslovite za `iveewe i za onie koi se

mobilen telefon, a sega ve}e ne smeat nadvor od zatvorite, me|utoa i za tie

zaradi toa {to postojat sanda~iwa na koi se vo zatvorite zaradi toa {to pred

sekoj vlez vo zatvorite, vedna{ e se toa se ~ove~ki su{testva, pa iako se

suspendiran od rabota. Suspendiran e od ogre{ile na zakonot na bilo koj na~in,

rabota zatvorenik vo Idrizovo zatoa {to imaat pravo na soodveten pristap i

e faten kako vnel marihuana i prestoj vo zatvorenite ustanovi vo

suspendiran e u{te eden, isto taka od Republika Makedonija.

obezbeduvawe vo slu`bite. Postoi

telefon za antikorupcija i prijavuvawe. Nie imame nasledena situacija so

Zna~i, predvideni se set merki. zakonite vo Republika Makedonija, i toa

Zabele`ete gi ne{tata koi odat vo ne mo`eme da go prenabregneme, pa

podobruvawe na ne{tata. spored toa samo pravime ona {to mo`e da

bide nadgradba, prvo za smestuva~kite

Jani Makraduli: Blagodaram. uslovi, potoa za odnosot edukacija na

Za kontra replika e prijavena gospo|a licata koi {to se vraboteni vo

Cvetanka Ivanova, povelete. zatvorite kako i olesnuvawe na

Cvetanka Ivanova: Blagodaram. prestojot na zatvorenicite vo zatvorski

uslovi.

Jas pro~itav samo minimalen del, mo`am

i u{te da pro~itam, po~ituvaj}i ja Pred se sakam da se zadr`am na toj

javnosta da ne ja dovedam navistina na segment, za toa {to zboruva{e kolegata

voznemirenost. [utarov, za toa zboruva{e i zamenik

ministerot za pravda i mislam deka ne

e vo red da se povtoruvam za ona {to e

98/39.-

ka`ano da se utvrdi kako lekcija, deka vo zatvorite prestojuvaat i lica

me|utoa navistina so ovoj zakon ne se koi navistina ne samo {to mo`e da

pravi samo {minka, ne e trik, ne e posegnat po svojot `ivot, tuku i po

strip, tuku navistina se predviduvaat `ivotite na ostanatite lica i da im go

konkretni merki za podobruvawe na naru{at i dostoinstvoto na bilo koj

prestojot na zatvorenicite vo na~in. Me|utoa, mora da se vodi smetka

zatvorite. za toa deka ne vo sekoj slu~aj ~uvarite

Prvo, vo odnos na toa za edukacija na }e bidat vo sostojba nemilite nastani

lu|eto koi {to rabotaat so vo zatvorite da bidat spre~eni, da ne

zatvorenicite, toa se ~uvarite, za dojde do nivno izvr{uvawe, me|utoa da

nadzor nad nivnata rabota {to e mnogu se nastojuva toa da bide vo {to pomala

bitno i prezemawe merki sprema ovie koi merka.

{to ne se pridr`uvaat na kodeksot So ovoj zakon se dorabotuva Zakonot za

odnesuvaweto i na~inite na spravuvawe izvr{uvawe na sankcii donesen vo 2006

so zatvorenicite i vtoriot segment za godina zaradi toa {to se predvideni

podobruvawe na uslovite za prestoj na na~inot i postapkata za izvr{uvawe na

zatvorenicite vo odnos na toa da im se sankciite sprema polnoletni lica, vo

obezbedi da dr`at li~ni predmeti, da im izvr{uvawe na globa, potoa zabrana za

se ovozmo`i sredba so svoite najbliski upravuvawe so motorno vozilo, zabrana

i da im se ovozmo`i na licata sredbi so za vr{ewe profesija, dejnost,

bra~ni, vonbra~ni drugari vo zatvoreni proteruvawe na stranec od zemjata i

prostorii itn. Sega, pri ovie raboti se zadol`itelno lekuvawe na alkoholi~ari i

postavi pra{aweto dali VMRO i narkomani, {to vo mati~nata komisija

koalicijata se dr`i po dogovorot so predizvika `ul~na diskusija po odnos na

ostanatite partii, prateni~ki grupi upotrebenite termini. Sum za toa

zastapeni vo Sobranieto, vo odnos na stranski zborovi da ne se upotrebuvaat

Zakonot za dr`avnite slu`benici i dali po odnos na narkomani i bilo koi drugi,

nie sme gi izigrale so toa {to ne sme dileri na droga ili ne znam {to, {to

predvidele vo zakonot da se dade kaj nas nekako se odomakini, nie gi

tretman na dr`avni slu`benici na prifativme tie termini, dali poradi

vrabotenite vo zatvorot. informatikata {to navleze vo na{eto

]e go pro~itam ~len 5 koj veli, ~lenot op{testvo, me|utoa i kaj ve~nite

54 se menuva i glasi: - vrabotenite vo junaci, spajdermen, supermen, se e toa

kazneno popravnite i vospitno so men {to e povrzano, a toa men e

popravnite ustanovi se dr`avni ~ovek, vlezeno e i vo zakonodavstvoto

slu`benici, osven vrabotenite vo na Republika Makedonija. Spored toa sum

stopanskite edinici na ustanovite. za toa, toa da se otstrani i istoto }e

Znaete li deka pogolemite zatvori imaat se otstrani sekako, vo vtorata faza na

stopanski edinici kade se obavuva razgleduvawe na zakonot.

zemjodelie, ovo{tarstvo, sto~arstvo Isto taka predvideni se i organ i

itn. Zna~i samo tie lica koi rabotat vo postapka za izvr{uvawe na sankciite

tie stopanstva se isklu~eni od re`imot sprema pravni lica. Spored toa organ i

na dr`avni slu`benici. Pri takva postapka sprema pravni lica za

situacija navistina ne e jasno na koj izvr{uvawe na izre~ena globa,

na~in so ovoj zakon se izigrani privremena zabrana za vr{ewe na oddelna

ostanatite prateni~ki grupi vo odnos na dejnsot i izvr{uvawe na prekr{oci i

re`imot na dr`avnite slu`benici. sankcii sprema maloletni lica. Spored

Isto taka, za dr`avnite slu`benici e toa smetam deka ovoj zakon navistina

predviden definitot, 12 meseci zaslu`uva celosna poddr{ka od site

efektivno pominato na tie rabotni prateni~ki grupi vo Parlamentot na

mesta, da se smetaat kako 16 meseci Republika Makedonija i ne sekoga{ da

sta` na osiguruvawe. Zna~i i tuka nie odime so pretpostavka za ne{to se

sme ostanale dosledni vo ona {to sakame pravi, za da ne se napravi, me|utoa da

da go postigneme po odnos na dr`avnite se odi so otvoreno srce, da se znae

slu`benici. deka ova go pravime za na{ata dr`ava za

Republika Makedonija. Site toa treba da

Spored toa, kolegi, sekako prvo mora da

go pravime zaedno. Se dodeka na takov

se obezbedat smestuva~ki uslovi koi }e

na~in ne gledame so o~ila na ona {to se

ovozmo`at i poinakov tretman na

predava od strana na Vladata, nema da

zatvorenicite vo uslovi na izdr`uvawe

mo`eme da postigneme i o~ekuvan uspeh.

kazna zatvor, za da se obezbedi

odvojuvawe na maloletni zatvorenici, Jani Makraduli: Blagodaram.

`eni zatvorenici, zatvorenici po vidovi Bidej}i imavte zabele{ka za toa deka ne

izvr{eni krivi~ni dela, da ne se me{aat sum ja prekinal kole{kata Ivanova, samo

onie zatvorenici koi se opasni za da potsetam deka prvata stranica od

okolinata zatoa {to mora da se znae zakonot se vika ocenka na sostojbite vo

98/40.-

oblasta {to treba da se uredi so Fakt e deka koga se zboruva za

zakonot i pri~ini za donesuvawe na zatvorenicite, uslovite vo koi `iveat

istata, taka {to ne gledam pri~ina {to zatvorenicite i eden od reperite za

nadvor od temata zboruva{e kole{kata merewe na demokrtijata i ~ovekovite

Ivanova. prava vo edna dr`ava, gledano od

Sleden za zbor e kolegata Ilija prizmata na me|unarodnata zaednica, a

Dimovski, povelete. od prizmata na gra|anite, verojatno

pola pola e vpe~atokot, polovina velat,

Ilija Dimovski: Blagodaram.

ajde tie lu|e si napravile {to go

]e se obidam sosema kratko da ka`am napravile pa treba da si ja odr`at

nekolku zbora vo vrska so ovoj zakon. kaznite, a polovinata gi prifa}aat

Ova e prvo ~itawe i dozvoleno e malku argumentaciite {to gi dobivame od

po{irok opseg vo na{ite diskusii. Na me|unarodnata zaednica.

krajot na krai{tata me|u formalnite Ona {to nie go imame kako obvrska,

obvrski, Sobranieto ima i po{iroki preku zakonski izmeni so amandmanski

politi~ki i sodr`inski obvrski. Preku dopolnuvawe itn., kako pratenici da ja

razni zakoni i drugi proceduri mo`eme i proklamirame namerata Republika

da promovirame odredena politi~ka Makedonija navistina da ja dvi`ime vo

volja. Ova e dobra prilika da gi redot na demokratskite dr`avi kade {to

prodiskutirame problematikite vo ovaa uslovite za `ivot vo zatvorite }e bidat

oblast. na edno prifatlivo ramni{te, so

Sobranieto nekolku pati dosega uslovite povrzani so ~ovekovite prava.

poka`uva{e inicijativnost vo namera da Fakt e deka vistiniti se argumentite,

gi sledi i da gi podobri sostojbite vo brojkite i podatocite {to gi iznese

zatvorite. Jas dobro se se}avam deka kolegata [utarov vo smisla na

minatiot parlamentaren sostav formira{e komparacijata i ovde i na Komisijata za

edna me{ovita me|upartiska politi~ki sistem pred nekolku dena vo

parlamentarna grupa koja ima{e za cel smisla na komparaciite so uslovite vo

da gi poseti site zatvori vo Republika zatvorite vo sosednite dr`avi koi {to

Makedonija i site zatvorski oddelenija, se najadekvatni kako reper za Republika

da izgotvi izve{taj i toj izve{taj da Makedonija.

go dostavi do relevantnite institucii.

Faktite govorat deka komparirano so

Za volja na vistinata taa parlamentarna

nekoi od na{ite okolni dr`avi,

grupa sostavena od pratenici od site

sostojbata vo zatvorite vo Republika

politi~ki partii, zavr{i odli~na

Makedonija, iako e mnogu lo{a, ne e

rabota, izgotvi izve{taj koj po svojot

tolku lo{a. zna~i, vo zavosnot od toa

kvalitet i sodr`ina ne be{e daleku od

kako gi gledata rabotite, me|utoa toa

izve{taite koi gi ~itame vo razno razni

ne e dovolna pri~ina da gi ostavime na

formi, na me|unarodnata zaednica. Zna~i

problemite vo zatvorite, da ne se

nikoj vo Republika Makedonija do sega,

zanimavame so niv i da ne debatirame.

barem vo poslednite nekolku godini ne

Ova go zboruvam zatoa {to nie kako

bega od faktite za sostojbata vo

pratenici, kako zakonodaven dom na nivo

zatvorite vo Republika Makedonija.

na politi~ka inicijativa, na nivo na

Naprotiv imam ~uvstvo i vpe~atok deka

proklamirana politi~ka volja, a

sme se soo~uvale vo poslednite nekolku

pretstavnicite na izvr{nata vlast kako

godini. Od toj aspekt ja cenam i

realna realizacijana politika zacrtani

diskusijata na nekoi od moite kolegi

ovdeka vo Sobranieto na Republika

koi koga }e diskutirame na ovaa

Makedonija. Od toj aspekt bi sakal i da

problematika, apeliraat da diskutirame

gi pozdravam investiciite koi {to bea

so konkretni idei, nameri, proklamacija

napraveni vo poslednite nekolki godini

na celi, za da se podobri generalno

vo rekonstrukcijata i vo izgradbata na

sostojbata.

novi zatvorski krila vo zatvorite niz

Izve{taite na me|unarodnite institucii Republika Makedonija vo Kumanovo, vo

ne se rozovi, daleku se od dobri, za Idrizovo, rekonstrukcijata itn., da ne

sostojbata vo zatvorite vo Republika navleguvam vo detali koi {to i toa kako

Makedonija, me|utoa za volja na gi podobruvaat uslovite za `ivot vo

vistinata, bi sakal da povtoram deka zatvorite. Taka treba da se prodol`i i

takov be{e izve{tajot na ovaa doma{na bez razlika na site razli~ni komenatari

parlamentarna grupa. Me|utoa, dolgi Republika Makedonija mora da prodol`i

godini takvi izve{tai dobivame za vo taa nasoka da gi zadovoli site

sostojbata vo zatvorite, taka {to ovoj demokratski standardi. Nie ~uvme od

proces treba da go gledame malku obrazlo`enieto na po~ituvaniot zamenik

podolgoro~no i vo nitu eden da ne se minister za pravda deka ovoj zakon

potrudime da go stavime vo me|upartiska pokraj za podobruvawe na odredeni

ili me|u politi~ka presmetka. pozicii na gra|anite na Republika

98/41.-

Makedonija koi odle`uvaat kazna zatvor No, sakam da ve zapra{am, dali nie kako

e i poradi usoglasuvawe so Zakonot za Sobranie do sega sme ja primile

prekr{oci, so Zakonot za upravuvawe si porakata {to ja dobivame kontinuirano i

konfiskuvan imot itn., so ZAkonot za i vo izve{taite od Evropskata Komisija,

dr`avni slu`benici, so Zakonot za a osobeno vo izve{tajot na komesarot za

edno{alterski sistem. Site ovie zakoni ~ovekovi prava pri Sovetot na Evropa.

se doneseni posle donesuvaweto na I, plus na toa moram da ve potsetam

Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ne deka Komitetot za prevencija od tortura

vo 2005 kako {to be{e spomnato, tuku vo pri Sovetot na Evropa dva pati redovno

2006 godina. Cenam deka odredbite koi ja poseti Republika Makedonija za da gi

{to se elementi za obuka i proverka na oceni sostojbite okolu zatvorskiot

znaewata na vrabotenite vo zatvorite se sistem. Imavme edna athok poseta,

su{tinski vo ovoj zakon. Predviden e i nenajavena poseta i veruvajte deka

instruktorskiot nadzor, pogodnostite i toga{ Republika Makedonija go do`ivea

povolnostite {to im se dadeni koi [to apsolutno najgolemiot sram {to nitu

im se davaat na zatvorenicite vo edna zemja ~lenka n Evropskata unija

odredena smisla posle pozitivno odnosno ili pretendent za ~lenostvo ne go

dobro izvr{uvawe i mirno izvr{uvawe na do`iveala. Jas u{te toga{ govrev deka

kaznata zatvor, mo`nosite za usloven toa odi na sovest i na ~est na

otpust za predvremeno zavr{uvawe na aktuelniot minister za pravda

odle`uvaweto kazna zatvor se isto taka gospodinot Mihajlo Manevski. Dve

odredbi koi {to }e pridonesat redovni poseti imavme. Prvata be{e vo

me|unardnite ocenki za sostojbata so tekot na 2007 godina. Znaete li kakov

ovie uslovi vo naredniot period da izve{taj Komitetot za prevencija od

bidat podobreni. Jas sum siguren deka tortura napi{a za Makedonija. Ne opi{a

vo nitu eden moment nema d postigneme so standardi poniski od afri~kite zemji

situacija ne bar srednoro~no ili i toa ne samo za sostojbata okolu

kratkoro~no u{te pomalku da postigneme uslovite na zatvorot, pa sekoj od nas

situacija vo koja }e bide pofalena znae deka uslovite vo na{ite zatvori se

sostojbata vo zatvorite vo Republika nesupstandarni, se sramni. Ona {to be{e

Makedonija. Me|utoa, kako gi dvi`ime generalno zabele{ka be{e toa deka

podobruvawata vo drugite segmenti na nasprotti katastrofalnite uslovi vo

op{testvoto, zemjodelstvo, kultura, zatvorite, Republika Makedonija vr{i

zdravstvo itn. paralelno morame da go tortura, konstatirano e degradira~ko i

dvi`ime i ovoj segment od na{eto poni`uva~ko odnesuvawe na zatvorskite

op{testvo. Ne smeeme da dozvolime slu`bi kon zatvorenicite, ne{to {to e

dodeka ima pridvi`uvawe vo bilo koj apsolutno sprotivno na ona {to zna~i

drug segment da ima zaostanuvawe vo Evropska konvencija za ~ovekovi prava i

delot na zatvorite odnosno ne smeeme da slobodi, ~ii potpisnici sme. I, se

gi tretirame zatvorenicite kako gra|ani razbira, vo ramkite na ona {to e

od vtor red. Toa e demokratski, toa e redovna procedura pri takvi izve{tai,

vo soglasnost so ~ovekovite prava. Komitetot za prevencija od tortura dobi

Jas }e povtoram deka sepak ovaa debata, odgovor potpi{an od strana na

ovaa diskusija ja gledam ba{ vo taa ministerot za pravda Mihajlo Manevski

nasoka da gi prodiskutirame ovie na{i deka ja sfatile porakata i se prezemeni

politi~ki pozicii vo ovaa nasoka. niza akcii. Vo odgovorot bea navedeni

Blagodaram. aktivnostite {to ve}e se prezemeni i

{to }e se prevzemat. I, kako vikaat

Jani Makraduli: Blagodaram i jas.

starite se slu~i ona {to Mihajlo

Sleden za zbor e pratenik gospo|a Manevski ne misle{e deka }e se slu~i.

Bendevska Vesna, povelete. komitetot za prevencija od tortura

Vesna Bendevska: Blagodaram dojde vo nenajavena poseta na Republika

potpretsedatele. Makedonija. Znaete {to konstatirala?

Jas gi slu{av vnimatelno kolegite od Deka Mihajlo Manevski vo imeto na

VMRO DPMNE koi se obiduvaat da ja Republika Makedonija potpi{al bukvalno

razvijat tezata deka tokmu vo ovoj izve{taj vo koj ima frizirani la`no

moment dobivame drasti~no podobruvawe naodi. Za toa govore{e i vo svoi

na Zakonot za izvr{uvawe na sankcii. izve{tai i Helsin{kiot komitet za

I, za volja na vistinata ~esna e ~ovekovi prava. Zasrameni bevme.

namerata na predlaga~ot da priznae deka Republika Makedonija za prv pat vo

citiram, osnovna cel i na~elo e so ovie istorijata na postoewe na Komitetot za

izmeni da se podobri tekstot i da se prevencija od tortura go upotrebi

dopreciziraat zakonskite odredbi {to se institutot od stavot 2 od ~lenot 10 so

odnesuva na zakonska regulacija na ovoj koj ja zasrami Republika Makedonija.

tekst. I tolku. Bevme poso~eni i staveni na yidot na

sramot deka se odnesuvame detski.

98/42.-

Velime deka prezemame aktivnosti, a nie godini da gi podobrite uslovite vo

vsu{nost edinstvena aktivnost {to zatvorite. U{te kolku pati Republika

prezemavme e {to pu{tivme la`en Makedonija treba da dobiva crveni

izve{taj. Nasproti toa za volja na kartoni za situacijata vo zatvorite. Ne

vistinata i vo 2008 godina povtorno mo`e da ima pari za neproduktivni

imavme redovna poseta za koja bevme tro{oci, a da nema pari za, ne govoram

zadol`eni pod itno Republika Makedonija za luksizni }elii vo zatvorite, duri

da gi podobri uslovite vo zatvorite vo toa ne ni go baraat, velat da nema

Republika Makedonija i toa so konkretno vlaga, da ima normalni higienski

buxetsko zafa}awe. Toa zna~i dajte pari uslovi vo toaletite, ni baraat

i napravete gi uslovite vo zatvorite minimalni standardi. Od 2008 godina, na

navistina da odgovaraat soglasno po~etokot na 2010 godina se nadevam

evropskite standardi. Eve ja deka vo tekot amandmanskata rasprava }e

informacijata potpi{ana od gospodinot bide prisuten gospodinot minister za

Mihajlo Manevski {to ja dostavi do pravda za da govorime navod po navod

postojanata Anketna komisija, kade {to kade se upotrebeni 14 milioni evra,

tvrdi deka vo periodot od 2008 do 2011 zo{to ne se upotrebeni na istoto mesto

godina }e bidat upotrebeni 14 milioni kade {to bea planirani, bidej}i mnogu

evra. Kade se tie pari? Navistina e lesno da napi{ete Republika

postojat i markirani se duri i vo Makedonija so 14 milioni evra }e dobie,

izve{tajot na Stejt Departmentot deka citiram, zatvori spored evropski

napraveni se nekoi napori, napraven e standardi. Dajte da ne se zanesuvame.

nekakov napredok. Zborot nekakov sekoj Dajte barem da obezbedime minimum

od nas ve}e znae toa e eden politi~ki ~ove~ki uslovi, a toa za zatopleni

govor na koj ne opomenuva deka ni{to prostorii, provetreni prostorii,

seu{te ne pravime. Ovoj izve{taj, soodvetni kreveti, a ne kako {to pi{uva

po~ituvani kolegi od Stejt Departmentot Stejt Departmentot Ministerstvoto za

se odnesuva na situacijata za 2009 pravda prijavi deka na po~etokot na

godina. Za kakov napredok govorime koga 2009 godina dr`avata smestila 2400

tuka bukvalno se markirani istite pritvorenici, a mesto ima samo za

zabele{ki od 2007 do 2009 godina, ama 2175, deka po sedum zatvorenici spijat

istoto ne~ove~ko, degradira~ko na 4 kreveti. Ona {to vredi da se

odnesuvawe, prenatrupani zatvori, spomene, `alam {to vremeto e kratko. Pa

zdravstven sistem vo dr`avni zatvori znaete li {to? Fakt od koj ne mo`eme da

koi ne funkcioniraat, tortura vrzuvawe izbegame e deka trojca zatvorenici

so licici i so sredstva koi se izvr{ile samoubistvo vo zatvorot

zabraneti soglasno Evropskata Idrizovo vo tekot na edna godina, a

konvencija. Za }eliite se veli deka se, eden zatvorenik vo zatvorot vo Tetovo.

citiram, bedni, nebezbedni, 4 samoubistva vo edna godina se

nehigienski, so prodorna vlaga itn. premnogu pa kakov sakate primer

Uslovi vo zatvorite za 2009 godina. naveduvajte vo okolnite zemji. Dajte

Mislite li deka ]e se podobri da si go gledame na{iot sistem i dajte

situaciajta ili odnesuvaweto kon da obezbedime soglasno zakon realno

zatvorenicite so toa {to vrabotenite vo podobruvawe na uslovite za `ivot i

zatvorite }e imaat sega status dr`aven obezbeduvawa na normalnite standardi za

slu`benik. Mislite li deka vo toa le`i po~ituvawe na ~ovekovi prava i na

zajakot, vo taa grmu{ka se krie zatvorenicite i na lu|eto koi

zajakot. Ne e taka. Najmalku {to treba izdr`uvaat kazna, bidej}i ne zna~i,

tehni~ki da podobruvame edno zakonsko nitu Ustavot predviduva deka duri

re{enie bez nikakva politi~ka volja da otslu`uvaat kazna nim treba da im bidat

se vlo`at pari. Kako {to ovaa Vlada, odzemeni osnovnite ~ovekovi prava i

`alam {to zamina kolegata Ilija slobodi. Vi blagodaram.

Dimovski, kako veli, isto po primerot Jani Makraduli: Blagodaram.

na na{ite uspesi vo zemjodelstvoto,

Prv za replika e gospodinot zamenik

lozarstvoto i vo ovoj sistem }e

minister za pravda, povelete.

poka`ela Vladata interes. Aman te, jas

ja gledam i novata kole{ka, aman te Ibrahim Ibrahimi: Blagodaram

kolegi od VMRO DPMNE do kolku ne bea potpretsedatele.

predvremenite izbori vo 2008 godina vam Najprvin za edna nevistina, zatoa {to

sega }e vi zavr{uva{e mandatot, poln prateni~kata Bendevska ka`a deka ~lenot

mandat od 4 godini. 4 godini vo koi 10 e upotreben. Voop{to ne stanuva zbor

treba{e da gi realizirate vetenite za upotreba na ~lenot 10, ne e objaven

politiki. I sega u{te mislite deka ste duri izve{tajot. I duri i Vladata vo

novokomponirana Vlada koja seu{te }e 2008 godina bara{e da se objavi

govori {to bilo pred niv bez da ka`e izve{tajot na SBT, me|utoa od strana na

zo{to ne ste uspeale kako Vlada 4

98/43.-

SBT ne be{e objaven, ~lenot 10 voop{to 7 milioni od buxetot znaete kolku e?

ne e upotreben. 100 iljadi evra, Vladata potro{ila na

Me|utoa treba da se potsetime na ona vo podobruvawe na nekoj zakon. A {to se

periodot od 2002 do 2006 godina ista odnesuva do 56 milioni evra za izgradba

konstacija e na SBT. I plus da na nov zakon, aman te 4 godini se

napomeneme deka najgolemiot broj vlast, u{te ja terate va{ata "}e"

ubistva vo zatvorite se slu~ija ba{ vo politika, }e napravite. Ve pra{uvam

toj period. Ne treba da go zaboravime zo{to do sega ne napravivte, 4 godini

kidnapiraweto na zatvorenikot vo [uto ne napravivte ni{to.

Orizari, vo zatvorot vo Skopje, t.s. Jani Makraduli: Blagodaram.

[utka, ubistvoto na ~uvarot vo Tetovo. Sleden za replika e gospodinot Vasko

Zna~i toa se slu~ilo tokmu vo period [utarov, povelete.

2002-2006 godina.

Vasko [utarov: Blagodaram po~ituvan

Vo delot na tie 14 milioni koi se potpretsedatel.

upotrebeni, jas napomenav prethodno

Sakam pretsedatelkata na Anketnata

deka kompletno e renoviran zatvorot vo

komisija pri Sobranieto da mi se izvini

Prilep, izgraden, renoviran i dograden

i }e i ka`am zo{to. Ako smeta deka

Kazneno popravniot dom vo [tip kade {to

treba da i stanuva praksa ovaa Vlada da

kapacitetot e sega za 300 zatvorenici.

ja narekuva novokomponirana, toga{ neka

Izgradeno e novo krilo za Oddelenieto

ne se luti ako ni stane praksa

za pritvor vo zatvorot Skopje koj {to

opozicijata da ja narekuva evergrin ili

vo minatata godina be{e otvoren,

ve~no zelena, oti pandan na

rekonstrukcija i opremuvawe na objektot

novokomponirana e evergrin opozicija.

{kolo vo Kazneno popravniot dom

Idrizovo, rekonstrucija i opremuvawe na Vtoro, o~ekuvav malku pove}e poznavawe,

Oddelenieto za stari i iznemo{teni po~ituvana kole{ke Bendevska,

lica, izgradena e zatvorskata zgrada vo pretsedatel ste na Anketna Komisija i

zatvorot Kumanovo. Zna~i, ona {to do malku pogolem respektn kon zalo`bite i

sega e realizirano so tie 14 milioni naporite na na{ata zemja. Od 2006 do

evra e izgraden, obnoven i opremen i 2009 godina se vlo`eni 4 milioni evra

staven e prostor vo funkcija za vkupno za obnovuvawe na kapacitetite vo

700 osudeni i pritvoreni lica. Zna~i ne zatvorite. Eve, neka ne go analizirame

treba da nopomenuvam za pekara, sega respektabilniot izve{taj na Stejt

izgradeni se kujna, toplana vo KPD Departementot, }e go gledame na Anketna

Idrizovo. Vo januari e po~nata komisija i ova znam deka mo`e{e da bide

postapkata za celosna nabavka na oprema voved ili preludium vo gledaweto na

i se obezbedeni 7 milioni denari od izve{tajot. Ne e oportuno da se mol~i.

Buxetot na Republika Makedonija. Ne toa e moj stav i stav na mojata

smee da se pravi sporedba na ona {to prateni~ka grupa i nie }e diskutirame i

bilo prethodno i na ona {to ovaa Vlada }e gi popravame sostojbite vo

go pravi. Jas vi gi ka`av i planovite zatvorite. No, neka ne odime koj znae

za naredniot period {to se predvideni kade. Eve, }e ve odvedam ako ne ste

za 2010 godina. Duri i ona {to bile vo zatvorot vo Bitola. Da vidime

najgolemiot proekt so 56 milioni evra {to ovaa Vlada napravila, nevra}aj}i se

kade {to 10 milioni evra se buxetski na toa {to napravila prethodnata Vlada

sredstva, ka`av deka fakti~ki celosno i nenavra}aj}i se na holivudskite

}e se napravi edna zgrada koja {to vo begstva vo koi {to site vesnici vo

celost }e gi zadovoluva evropskite Evropa pi{uvaa. Pa, gi pametite

kriteriumi i standardi vo delot na pretpostavuvam. Vo zatvorot vo Bitola

penitencijarniot sistem. za ovie 3 godini napraveno e kompletno

renovirawe na prostorijata za de`urnata

Jani Makraduli: Blagodaram.

slu`ba, izvr{ena izgradba na dalnovod i

Za kontra replika i javena gospo|a trafostanica za potrebite na

Bendevska Vesna, povelete. stopanskata edinica, renovirani se

Vesna Bendevska: Gospodine zamenik bawite i sanatarnite jazli vo

minister, }e vi go dostavam odgovorot zatvorskite oddelenija, ranovirani se

od SPT, za mo`na upotreba, primivme ambulanti i prostorii za priem na

zakana na Institutot od ~len 10. Znaete stranki. Kompletno e renovirano

kako velite, isti bile izve{ataite za zatvorskoto oddelenie vo Gevgelija, vo

dvete godini od SPT. Znaete toa {to Prilep, vo [tip. Da odime do Strumica.

zna~i? Pa jas za istoto govoram, deka Odobreno e greeweto i izvr{ena e zamena

nemame napredok ako go primate istiot na prozorcite vo prostoriite za prestoj

izve{taj so istite zabele{ki, toa zna~i na osudenite lica.

deka ste lo{ u~enik. Apsolutno ne ste Vo tek e rekonstrukcija na pokrivot,

ja sovladale lekcijata. I }e ve molam ograduvawe na zatvorot i sanacija na

98/44.-

priemnoto oddelenie. Vlo`eni se ogromni da ovaa za{tita ja predvidime da mo`e

sredstva. Slednite godini predvideni se da se ostvari pred Ustavniot sud,

46 milioni evra za vlo`uvawe i za kole{ke. Begate od donesuvawe na zakon

podobruvawe na uslovite vo zatvorite. za opredeluvawe na nadle`nosite na

800 novi zatvorski mesta se kompletno Ustavniot sud kako |avol od krst. Duri

novi i spored site evropski standardi, go pu{tivte kolegata Orov~anec da bara

pa imajte malku respekt sprema tie od Vladata da garantira deka nema da se

zalo`bi i kon tie napori na ovaa Vlada. giba vo Ustavniot sud, me|utoa ne ve

Dali za vas bila novokomponirana ili ne interesira Ustavniot sud kako Ustaven

respektirajte go toa {to ovaa Vlada go sud, tuku ve interesiraat samo lu|eto

ima napraveno do sega. I koga }e gi {to ste gi vnele vo toj Ustaven sud.

komparirame podatocite }e gi zememe od Spored toa ako sakame navistina da

site i od sosednite dr`avi koi se stoime zad ona {to go tvrdime deka

~lenki na Evropskata unija vo koi {to sakame i da go sprovedeme i kako

Komitetot {to go citirate veli deka zakonodavno telo tokmu tuka sme da go

postojat i zatvori vo koi {to nema storime toa, da ja predvidime ustavnata

struja. I toa }e go gledame gledaj}i go tu`ba za za{tita na sekoj gra|anin vo

izve{tajot za na{ata zemja. za{tita na predvidenite ~ovekovi prava

Trajko Veqanoski: Blagodaram. vo Ustavot i vo konvenciite {to sme gi

ratifikuvale. Blagodaram.

Gospo|a Bendevska Vesna ima kontra

replika, povelete. Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Vesna Bendevska: Napravivte gre{ka vo Gospo|a Bendevska Vesna ima kontra

procenka. Pa jas tvrdam deka namesto replika, povelete.

veteni 14 milioni evra potpi{ani od Vesna Bendevska: Jas ne ve razbiram

Mihajlo Manevski vo 2008 sam priznavate kole{ke Duli}, ja razbiram va{ata

deka se vlo`eni samo 4 milioni evra i opsednatost so Ustavniot sud i mene ova

toa za period 2006-2009 godina. Ne navistina mi nalikuva deka vie ste

mo`ete da pobegnete od brojkite isto idniot kandidat na VMRO-DPMNE za ~len

kako {to ne mo`ete da pobegnete od na Ustaven sud. Inaku najmalku pa tokmu

va{ata senka po~ituvan kolega. vie koga baravte i vie ste neli prviot

[to se odnesuva do va{eto barawe vam da {to go fati bajrakot za izmena na

vi se izvinam zaradi toa {to ja Ustavot vo pogled za donesuvawe na

navrediv Vladata. Napravivte gre{ka vo Zakon za Ustaven sud zo{to ne go

~ekori. Vie ste izbran pratenik, predvidovte toj institut za za{tita na

pretstavnik na gra|anite, a kolku {to pravata na zatvorenicite. Vie

znam dosega ne sum slu{nala muabet deka predvidovte drugo, da mo`e VMRO-DPMNE

nekoj ve sprema da bidete ~len na da stavi raka vrz Ustavniot sud i

Vlada. Jas nema da baram da se izvinite pretpostavuvam deka i veruvam deka ste

na Stejt Departmentot zatoa {to donela nivniot glaven kandidat za pretsedatel

vakov izve{taj za sostojbite na na Ustavniot sud. Blagodaram.

~ovekovite prava vo 2009 godina za koi Trajko Veqanoski: Blagodaram.

vie izrazuvate zna~itelen pridones. Gospo|a Cvetkovska Sowa ima replika,

Trajko Veqanoski: Blagodaram. povelete.

Gospo|a Blagorodna Duli} ima replika, Cvetkovaska Sowa: Blagodaram

povelete. pretsedatele.

Blagorodna Duli}: Kole{kata Bendevska Po~ituvana kole{ke Bendevska, vam

mnogu operira so konvenciite i so o~igledno deka te{ko vi pa|a faktot

za{tita na ~ovekovite prava {to e mnogu deka vo zatvorite vo Republika

dobro. Pa i vo na{iot Ustva vo Glava 2 Makedonija imame golem progres. Zna~i,

predvideni se osnovni i slobodni prava ne bi se povtoruvala bidej}i prethodno

na ~ovekot i gra|aninot. Vo ~len 11 e go ka`av toa go ka`aa i moite

decidno ka`ano, fizi~kiot i moralniot po~ituvani kolegi za izgradba,

integriret na ~ovekot se restavracija i sanacija na mnogu

neprikosnoveni. Se zabranuva sekoj objekti i zatvori vo Republika

oblik na ma~ewe, ne~ove~ko ili Makedonija. No, vam }e ve pra{am i

poni`uva~ko odnesuvawe i kaznuvawe. veruvam deka vie }e mi odgovirite

Mislam deka za ova zboruvame. Me|utoa bidej}i od prethodnata kole{ka ne dobiv

vo Ustvot ima i ~len 50 koj veli: sekoj odgovor soodveten. [to vie vlo`ivte vo

gra|anin mo`e da se povika na za{titata zatvorite vo Republika Makedonija,

na slobodite i pravata utvrdeni so ka`ete mi edna kelija, eden oddel, eden

Ustavot pred sudovite i pred Ustavniot del, eden pritvor ili eventualno del od

sud na Republika Makedonija vo postapka zgrada ili zatvor {to vie ste go

zasnovana vrz na~elata na prioritet i renovirale, restavrirale ili sanirale.

iznos. [to napravivme nie kako Sobranie Nepostoi takvo ne{to. Zna~i nemate

98/45.-

vlo`eno nitu denar. Se povikuvate koncepcijata za osnovawe na dom bolnica

postojano na Komitetot za prevencija na i se prediduva vo site kazneno popravni

~ovekovi prava. Zna~i makedonskata ustanovi da se osnovaat oddelenija za

javnost treba da znae deka takvi bolni i stari lica. Me|utoa, vie so

izve{tai se praktika, ne samo tuka tuku nieden ~len, ni eden ~len ne ka`avte od

vo site ostanati dr`avi. Zna~i edna zakonot kade ima anomalija, koi se

Holandija, Finska i drugite dr`avi negativnostite na zakonot i so {to vie

dobivaat isti takvi, mnogu pote{ki go kritikuvate. Zna~i najverojatno

zabele{ki. No nie pravime reformirame, no}na mora vi e samo ministerot

progresirame, ne samo za osudenite Manevski. Zaradi javnosta }e ka`am deka

lica, tuku i za nadzorni~kata slu`ba aktivnostite koi se prezemeni sega ne

koja vie nekolku pati ja spomnavte tuka od 2002 - 2006, jas so 2006 }e ka`am do

preku vokaciski treninzi i sli~no. No denes vo na{ata Vlada. Vo vreme na

vo va{e vreme, }e napomenam, vo na{ata Vlada na VMRO-DPMNE so

zatvorite nema{e nitu struja, nekade koalicijata, renovirani Idrizovo, [tip,

nitu hrana soodvetna i {to e najbitno kazneno popraven dom Struga, Skopje,

nadzorni~kata slu`ba poznati vo narodot Bitola, Prilep, Tetovo, Gevgelija.

~uvari nemaa uniformi, nemaa ~evli. Strumica, Kumanovo, Ohrid, proektot

Zna~i ne postoea elementarni uslovi za rekonstrukcija na kazneno popravnite

rabota i `iveewe tamu i na domovi i vospitno popravnite ustanovi

nadzorni~kata slu`ba na personalot isto vo Republika Makedonija e sega ve}e

taka i na osudenite lica. Toa e faktot, napraven i e vo tek da se realizira.

toa e vistinskata sostojba, a vie Ovoj proekt predviduva i izgradba na

zboruvate postojano plauzibilno, so kompletno novi objekti, iako ne be{e

namera, uloga na ete taka da re~am tema na razgovor i predmet na

uslovno glasno govornik na va{ata diskusija, nitu debatiravte okolu

politi~ka partija da dobiete poeni. No zakonot, sepak ova se argumentite.

toa ne vi pominuva. Vie ste svesni za Zatoa neka vidi javnosta, ume{no,

taa rabota. Ne pominuva. Blagodaram. me|utoa, nikoj ne vi veruva. I za toa

Trajko Veqanoski: Blagodaram. mi e mnogu `al. Blagodaram.

Gospo|a Bendevska Vesna ima kontra Trajko Veqanoski: Blagodaram.

replika, povelete. Bidej}i e iscrpena listata na prijaveni

Vesna Bendevska: Nopasarans {to bi za zbor, konstatiram deka op{tata

rekla ovaa nova kole{ka. Navistina se rasprava po Predlogot na zakonot e

trudev da vlezam vo materijalna debata zavr{ena.

vo odnos na ovoj zakon so vas. No }e mi Vrz osnova na izve{taite na Komisijata

dozvolite, sosema legitimno, koga ne za politi~ki sistem i odnosi me|u

znaete ni kakov e vistinskiot naziv na zaednicite kako mati~no rabotno telo

Komitetot za kogo govoram, kole{ke ne kako i Zakonodavno-pravna komisija i

postoi Komitet za prevencija na raspravata na sednicata na Sobranieto,

~ovekovi prava. Postoi Komitet za na Sobranieto mu predlagam da go usvoi

prevencija od tortura i poni`uva~ko i sledniot zaklu~ok.

degradira~ko odnesuvawe pri Sovetot na 1. Predlogot na zakonot za izmenuvawe i

Evropa. Dozvolete, nemam namera so dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na

vakvo oridinarno nepoznavawe da vlezam sankciite e prifatliv i mo`e da se dade

vo debata so vas. na natamo{no odnosno na vtoro ~itawe.

Trajko Veqanoski: Gospo|a Stefanovska 2. Ovoj zaklu~ok zaedno so

Aneta ima replika, povelete. stenografskite bele{ki od sednicata na

Aneta Stefanovska: Blagodaram Sobranieto da se dostavi do Komisijata

pretsedatele. za politi~ki sistem i odnosi me|u

Po~ituvana kole{ke, mene mi e `al {to zaednicite i Zakonodavno-pravna

najverojatno preokupirani so ministerot komisija na Sobranieto na Republika

Manevski vie ja zgre{ivte temata. Makedonija.

Bidej}i denes sega imame na dneven red Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

Predlog zakon za izmenuvawe i glasawe.

dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na Ve povikuvam da glasame.

sankciite kade {to predlo`enite izmeni

Vkupno glasaa 57 pratenici, za

i dopolnuvawa sodr`ani so ovoj zakon se

predlo`eniot zaklu~ok glasaa 51,

vo nasoka na podobruvawe i precizirawe

vozdr`ani 6, protiv nema.

na odredbite i usoglasuvawe na

odredbite od Zakon za prekr{oci, za Molam slu`bite da utvrdat to~ne broj na

upravuvawe so konfiskuvan imot, imot na prisutni pratenici vo salata.

korist, odzemeni predmeti vo krivi~na i Go povtoruvame glasaweto.

prekr{o~na postapka i smeneta e

98/46.-

Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na alatki so koi {to }e mo`e da postapuva

glasawe. vo slu~aj koga zakonskite re{enija vo

Ve povikuvam da glasame. Republika Makedonija ne se po~ituvaat

od razli~ni subjekti, se razbira,

Vkupno glasaa 61 pratenik, za

soglasno nivnite ingerencii.

predlo`eniot zaklu~ok glasaa 56,

vozdr`ani 5, protiv nema. Me|utoa, ona {to se o~ekuva od

prosvetnite inspektori e nivnata

Konstatiram deka Sobranieto go usvoi

neselektivnost i nivnata

predlo`eniot zaklu~ok.

nepristrasnost. Dali, imaj}i ja predvid

Minuvame na to~ka 12 - Predlog na zakon mre`ata na lu|e koi {to se nao|aat na

za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot rakovodnite mesta vo Prosvetniot

za prosvetna inspekcija - prvo ~itawe inspektorat na mesotot na dr`aven

Predlogot na zakonot i izve{taite na prosveten inspektor, }e mo`e da

Komisijata za obrazovanie, nauka i obezbedi funkcionirawe na Dr`avniot

sport kako mati~no rabotno telo i na prosveten inspektorat e drugo pra{awe.

Zakonodavno-pravna komisija vi se Ako se ima predvid deka gradona~alnikot

dostaveni odnosno podeleni. na [tip, svojata sopruga ja ima

Otvoram op{ta rasprava. nazna~eno za dr`aven prosveten

inspektor, se postavuva pra{aweto dali

Gi povikuvam predlaga~ot i pratenicite mo`eme da o~ekuvame od soprugata na

koi sakaat da govorat po op{tata gradona~alnikot da bide nepristrasen i

rasprava po Predlogot na zakonot da se neselektiven prosveten inspektor. Ili

prijavat za zbor. pak taa }e bide vo funkcija na

Blagodaram. sproveduvawe na partiska politika, kako

Ima zbor minister za obrazovani i {to be{e partiskata politika na

nauka, povelete. otpu{tawe na nastavnici kon krajot na

Nikola Todorov: Blagodaram. avgust, samo zaradi toa {to ne se

pripadnici na VMRO-DPMNE. Toga{ se

Po~ituvan pretsedatele, po~ituvani se}avate, Dr`avniot prosveten

pratenici, inspektorat izleze na teren,

So predlog izmenata na Predlogot na konstatira{e zloupotreba na Zakonot za

zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na osnovno obrazovanie deka na mnogu

prosvetna inspekcija, predlagame da se nastavnici, bez zakonska osnova im e

vovedat mandatni kazni i da se usoglasi prekinat anga`manot vo u~ili{tata, samo

ovoj zakon so Zakonot za prekr{oci i pod eden edinstven izgovor deka ne se

site drugi zakoni za ostanatite ~lenovi na partijata na vlast, odnosno

inspektorati, vo koi {to se deka ne se ~lenovi na VMRO-DPMNE. I

predviduvaat mandatni kazni, {to }e ja toga{ Dr`avniot prosveten inspektorat

zajakne ulogata na Dr`avniot prosveten nema{e vakva konkretna alatka da gi

inspektor i }e ovozmo`i za polesno kazni oni gradona~alnici koi {to

nadminuvawe na problemite vo nepostapija po uka`uvaweto na dr`avniot

obrazovanieto i regularnostite koi {to prosveten inspektor da gi vrati nazad

postojat vo ovaa sfera. Se nadevam deka nastavnicite, odnosno, da go po~ituva

ovie izmeni }e bidat podr`ani od site, Zakonot za osnovno obrazovanie i da im

zatoa {to so ovie izmeni, imame za cel go prodol`i anga`manot na ovie

samo da ja zajakneme ulogata na nastavnici, bez razlika {to ne se

Dr`avniot prosveten inspektor, vo ~lenovi na VMRO-DPMNE, tuku naprotiv,

borbata protiv nepravilnostite koi {to da ja po~ituva nivnata kompetencija. Za

se slu~uvaat vo oblasta na smetka na toa, bea vraboteni lu|e koi

obrazovanieto vo opredeleni sferi, i {to ne se kompetentni, koi {to ne se

usoglasuvawe na ovoj zakon so Zakonot stu~ni, me|utoa, edinstveno bea

za prekr{oci i ostanatite zakoni za pripadnici na VMRO-DPMNE i toa be{e

inspektoratite. edinstveniot kriterium zaradi koj be{e

Trajko Veqanoski: Blagodaram. zapo~nat dogovorot za anga`man na

nastavnici vo u~ili{tata.

Ima zbor gospo|a Grkovska Lo{kova

Slavica, povelete. O~ekuvam od Dr`avniot prosveten

Slavica Grkovska Lo{kova: Blagodaram inspektorat da odgovori na mnogu drugi

pra{awa koi {to od edna strana }e bidat

po~ituvan pretsedatele, po~ituvan

obid za izbegnuvawe na po~ituvawe na

ministre, kole{ki i kolegi pratenici,

zakonskite normi.

Se soglasuvam potpolno so toa {to go

ka`a ministerot deka vakvite zakonski Mene me zagri`uva, po~ituvan minister,

odogovort na va{eto prateni~ko pra{awe

re{enija }e ja zajaknat ulogata na

za javniot oglas vo vrska so izbor na

Dr`avniot prosveten inspektorat i deka

direktor vo osnovnoto u~ili{te Sv.Kiril

}e mu dadat konkretni mehanizmi i

i Metodij vo selo Bu~im vo Kru{evo, za

98/47.-

popolnuvawe na rabotno mesto po Zakonot za visokoto obrazovanie, od

oddelenska nastava, deka navodno bil edna komisija {to ne e kompetentna,

objaven konkurs spored Zakonot za Dr`avniot prosveten inspektorat mora da

rabotni odnosi kade ne bile navedeni reagira, me|utoa da reagira na vreme, a

posebni uslovi koi treba da gi ne predocna koga ve}e }e imame ogromen

ispolnuva nastavnikot, odnosno da ima broj na studenti koi polagale i koi bez

polo`en stru~en ispit. Zboruvame za nivna vina }e dojdat vo edna lo{a

period koga vo Zakonot za osnovno situacija da im bidat poni{tuvani

obrazovanie nema{e odreba da mo`at i ispitite samo zaradi toa {to nekoj od

onie koi nemaat polo`eno stru~en ispit partiski pri~ini napravil gre{ka

da konkuriraat na mestoto nastavnik. odnosno sproveduval partiska politika

Ovde se veli deka od strana na pri izborot na asistenti, na nastaven

Dr`avniot prosveten inspektorat izvr{en kadar, u{te pove}e {to be{e objaveno i

e inspekciski nadzor i konstatirana e vo mediumite deka eden od Komisijata

sostojba pri {to dostaveno e barawe za {to go vr{ela izborot, dal pozitivno

postapuvawe vo odnos na oglasot, do mislewe za izbor na negova bliska

trudovata inspekcija, bidej}i Dr`avniot rodnina za vrabotuvawe na istiot

prosveten inspektorat nema nadle`nost fakultet. Da vi ka`am, vo vakva

da poni{ti oglas i toa samo zaradi toa situacija jas ne bi imala doverba vo

{to oglasot e raspi{an soglasno Zakonot nitu eden kadar {to }e izleze od

za rabotoni odnosi, a ne soglasno Medicinskiot fakultet vo [tip zaradi

Zakonot za osnovno obrazovanie. Toa e toa {to o~igledno deka kompetentnosta i

na~in kako da se izbegnat zakonskite stru~nosta ne se kriterium za izbor,

odredbi za osnovno i za sredno tuku naprotiv ~isto li~ni i partiski

obrazovanie. Vo sekoj od zakonite {to interesi. Toa na moite kolegi od VMRO-

gi nosime, koi se specifi~ni za DPMNE im e sme{no, se dodeka eden den

odredeni oblasti, ne za xabe se ne se dovedat vo situacija da otidat

naveduvaat specifi~ni uslovi za izbor kaj takov lekar, pa da gi pra{am dali

na odredeni rabotni mesta. Mo`ete da toga{ }e imaat doverba vo dijagnozata

zamislite {to }e se slu~i ako na sekoe {to }e im ja dade i da postapuvaat po

rabotno mesto so odredena specifika, negovite sugestii. Mislam deka prelesno

inspektoratite se povikuvaat odnosno se gi sfa}ate implikaciite {to od vakvite

raspi{uvaat konkursi soglasno so lo{i kadrovski re{enija {to

Zakonot za rabotni odnosi kade nikade proizleguvaat od nepo~ituvawe na

ne mo`ete da najdete specifi~na norma zakonite, mo`e da se slu~uvaat vo

za odredeno rabotno mesto, bidej}i toa Republika Makedonija. Me|utoa, }e

se propi{uva vo posebnite zakoni. sfatite vo onoj moment koga }e bidete

Mo`ete da zamislite {to }e se slu~i ako li~no zasegnati, no se pla{am deka

inspektorite postojano se povikuvaat na toga{ }e bide docna, docna za

Zakonot za rabotni odnosi, a ne na ostanatite gra|ani na Republika

specifi~nite zakoni. Toga{ Dr`avniot Makedonija, a vie, se nadevam deka }e

prosveten inspektorat ednostavno nema po~uvstvuvate dopolnitelno pogolema

da pronajde nikakvi nepravilnosti pri obvrska kako mnozinstvo, za odlukite

vrabotuvaweto zaradi toa {to }e bide {to gi nosite vo ova Sobranie.

klasi~no izbegnuvawe na odgovornost. Blagodaram.

Vakvo ne{to ne o~ekuvav da bide Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

potpi{ano od ministerot za obrazovanie Ima zbor pratenikot Cvetko Grozdanov,

i nauka, osobeno zaradi toa {to povelete.

potpi{a, so ogromen broj na nevladini

Cvetko Grozdanov: Blagodaram

organizacii, deka }e se bori protiv

pretsedatele.

vakvi raboti vo osnovnoto i vo srednoto

obrazovanie. Jas }e ka`am deka mnogu raboti

slu{navme nadvor od zakonot, iako

Isto taka o~ekuvam od Dr`avniot

izmenite na ovoj zakon se vo dva ~lena

prosveten inspektorat da gi ras~isti

i jas bi sakal da se vratam povtorno na

site nepravilnosti na novo otvorenite

zakonot i da ka`am deka so ~lenot 1 od

fakulteti i na do sega postoe~kite, koi

Predlog zakonot za izmenuvawe i

rabotat nepravilno. Vo Republika

dopolnuvawe na Zakonot za prosvetnata

Makedonija pokraj invazijata za

inspekcija, se menuva ~lenot 33, isto

otvorawe na novi fakulteti i

taka kaj vtoriot ~len od Zakonot so koj

univerziteti, postojano zboruvame deka

se dava ovlastuvawe na prosvetnite

ne smee da se dozvoli takvoto ne{to da

inspektori da izrekuvaat globa vo

odi na smetka na kvalitetot na visokoto

mandatnata postapka. Zna~i, bi sakal da

obrazovanie.

se osvrnam na toa deka isto taka

Ako na [tipskiot univerzitet imate Zakonot za prosvetnata inspekcija, koj

izbor na 15 asistenti, sprotivno na be{e donesen 1995 godina, a koj {to e

98/48.-

vo sila sega, nema odredba so koja za obrazovanieto, taka i ona {to e

storen prekr{ok prosvetniot inspektor funkcioniraweto vo obrazovniot sistem.

}e izre~e globa vo mandatna postapka, Smetam deka ne bi trebalo da se zemaat

kako vo Zakonot za sredno taka i vo primeri kako {to e primerot vo [tip ili

Zakonot za osnovno i visokoto ne znam kade na drugo mesto zatoa {to

obrazovanie. ustavnoto pravo garantira deka sekoj

Vr{eni se izmeni i dopolnuvawa vo ima pravo da u~estvuva na konkurs i da

nasoka na podobruvaweto na kvalitetot bide primen tamu kade {to smeta deka

vo obrazovanieto. Zna~i vo celiot toj ima kvalitet i tamu kade {to ima

proces zboruvame za podobruvawe na predispozicii, poto~no tamu kade {to e

kvalitetot, za procesite koi nastanuvaa kvalifikuvan da ja vr{i taa dejnost.

so decentralizacijata, reformite koi Jas ne bi sakal da se osvrnuvam na toa

nastanuvaat vo samoto obrazovanie, no kakvi se relacii imaat pratenicite ili

nikako da se vratime na toa kako i koi biv{ite funkcioneri od Socijal

}e bidat ingerenciite na prosvetniot demokratskiot sojuz na Makedonija, no

inspektorat koj }e treba da ima rekov deka mentalniot sklop okolu

odredeni ingerencii, so koi }e ni se razmisluvawata za ne{tata e razli~en.

zajaknat ingerenciite za davawe na edni Isto taka smetam deka so vakvi pau{alni

vakvi mandatni kazni. izjavi, so vakov na~in na

Pri izgotvuvaweto, izmenite na ovoj "konstruktivnost", te{ko deka }e mo`at

zakon, zemeni se iskustva od pove}e nekoga{ da se vratat na vlast.

dr`avi koi vo svojata zakonska Blagodaram.

regulativa imaat inspekcija i toa Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

koristeni se od ona {to se od

Replika ima gospo|a Slavica Grkovska

Evropskata unija i koristeni se od

Lo{kova, povelete.

na{eto opkru`uvawe tuka, od Republika

Hrvatska, Republika Bugarija, Republika Slavica Grkovska Lo{kova: Gospodine

Srbija itn, {to }e ka`am deka otprilika Grozdanov, tipi~no vo va{ partiski

zemjite koi se stremat da vlezat vo manir e da gi relativizirate tragi~nte

Evropskata unija, kako {to se stremime sostojbi vo obrazovanieto. Fakt e deka

nie i Republika Srbija, isto taka i napravivte partiska ~istka na

Republika Hrvatska, imaat tendencija nastavnicite, na sudstvoto i toa ne go

ovoj zakon, Zakonot za prosvetnata veli opozicijata, toa go ka`uva i

inspekcija, da im dadat malku pogolemi Evropskata komisija vo Izve{tajot za

ingerencii na inspektorite za da mo`at napredokot na Republika Makedonija.

da izrekuvaat odredeni mandatni kazni. Da ka`ete deka sekoj ima pravo da

[to se odnesuva za toa {to i nekoi od konkurira na bilo koe rabotno mesto e

kolegite zboruvaa, nema potreba od klasi~no kr{ewe i vo sprotivno so

sozdavawe na fobija zatoa {to so Zakonot za konflikt na interesi. Ako

inspekciskite slu`bi to~no se imate gradona~alnik od VMRO-DPMNE koj

opredeluva na koj na~in i kako, pri svojata sopruga ja stava za dr`aven

kr{eweto ili pri izrekuvaweto na prosveten inspektor e klasi~en konflikt

odredena mandatna kazna, vo koi slu~ai na interesi, ne{to {to e sprotivno na

mo`e da se izre~e. Zna~i ne stanuva Zakonot {to me|u drugoto i vie ste go

zbor za ona {to se vika zloupotreba na glasale i nemojte da mi se proklamirate

slu`benata dol`nost, tuku naprotiv za tuka kako partija koja e idealna i koja

sproveduvaweto na Zakonot i odredbite pravi se kako {to treba, a da nao|ate

od istiot. besmisleni izgovori zo{to nekoi raboti

se slu~uvaat pod prevezot na toa deka

Dokolku socijaldemokratite so nivniot

sekoj ima pravo na sloboden izbor. Nema

mentalen sklop razmisluvaat deka sekoj

sekoj pravo na sloboden izbor, isto

treba na nekogo da gleda partiski,

kako {to nema{e pravo ni direktorot na

preku partiskata kni{ka, nie uka`uvame

Nacionalnata agencija za evropski

na toa deka prethodniot period, od 1995

obrazovni programi, na svoi rodnini da

godina koga go napravile zakonot, ne

dava proekti i da deli evropski pari

predvidele vakvi raboti i zatoa mo`ebi

poradi {to ne ocrni kako dr`ava pred

se slu~uvaa ovie raboti {to se

me|unarodnata javnost. Ima pravila na

slu~uvaat do denes.

igra koi mora da se po~ituvaat, a toa

Jas bi sakal da ka`am deka vo celost, {to vie ste naviknati pravilata na igra

ovoj zakon, iako rekov deka imame da va`at i da se odnesuvaat samo na

izmena samo na dva ~lena vo koi se partiskite `elbi i li~ni interesi na

davaat povisoki ingerencii na odredeni va{i ~lenovi, toa e problem

prosvetnite inspektori, }e mo`e vo ama ne va{, ne na{, tuku e problem na

celost da se realiziraat zakonskite Republika Makedonija zaradi toa {to

odredbi, kako vo kvalitetot na `rtvite od takvoto va{e odnesuvawe kako

98/49.-

partiska politika, se se pobrojni i prosvetniot inspektor }e izre~e globa

pogolemi, a najgolemata `rtva e vo mandatna postapka. Mandatnata

Republika Makedonija. postapka e uredena so Zakonot za

Trajko Veqanoski: Blagodaram. prekr{oci i tamu se dava edna mo`nost

kade slu`benoto lice, vo ovoj slu~aj

Kontra replika ima pratenikot Cvetko

prosvetniot inspektor, }e utvrdi deka e

Grozdanov, povelete.

storen prekr{ok i na storitelot na

Cvetko Grozdanov: Blagodaram. prekr{okot }e mu vra~i pokana za

Se soglasuvam deka Republika Makedonija pla}awe na globa vo daden rok, od denot

vo izminatiot period bila `rtva, no na vra~uvawe na pokanata. Ako

sega nema da dopu{time gra|anite na storitelot dobrovolno ne ja plati

Republika Makedonija da bidat `rtva vo globata, slu`benoto lice }e podnese

obrazovniot sistem zatoa {to }e barawe za poveduvawe na prekr{o~na

napomnam deka so na{eto doa|awe, od postapka do nadle`niot sud odnosno

izdvojuvaweto na ona {to se sredstva od prekr{o~en organ. Do sega vo Zakonot za

buxetot, od SDSM nasledivme 2,7% od prosvetnata inspekcija, prosvetniot

bruto doma{niot proizvod za sega da inspektor ima{e mo`nost samo da podnese

stigneme do 5,7% {to e ogromna razlika barawe za poveduvawe na edna prekr{o~na

za ona {to se narekuva vlo`uvawe vo odredba i od ovoj moment dolgoto traewe

obrazovaniet. na cela ovaa procedura, proizveduva{e

Okolu anga`manite {to gi ka`avte, samo eden vremenski period golem vo momentot

}e napomnam deka 5.700 prosvetni konstatirawe na storeniot prekr{ok, do

rabotnici se vrateni i nivniot raboten momentot na izrekuvaweto na sankcijata.

odnos e trasveriran od raboten odnos na Inaku, vakva edna mandatna postapka

opredeleno na raboten odnos na imame primer vo zakonite koi gi

neopredeleno rabotno vreme. A {to ureduvaat rabotewata na drugite

relativizirawe na faktite, }e vi ka`am, inspektorati, kako {to e Dr`avniot

sigurno ako soprugata na nekogo raboti inspektorat za zemjodelie, pazarniot

vo prosvetnata inspekcija, dali toga{ inspektorat, Zakonot za tehni~kata

po va{iot konflikt na interesi, ne }e inspekcija, Zakonot za sanitarna

smee da se kandidira za gradona~alnik. zdravstvena inspekcija itn. Zna~i vo

Ne. Toga{ nema takva rabota. site ovie zakoni ve}e e vovedena ovaa

mandatna postapka i taa poka`uva edna

Jas u{te edna{ }e napomnam deka dobra praksa vo koja se dobiva

konflikt na interesi mo`ebi imalo vo poefikasno i poa`urno vodewe na site

izminatiot period kade va{ite ovie postapki. Od tie pri~ini smetam

bratu~edi, rodnini, bea vo takvi deka so donesuvaweto na ovie izmeni i

odnosi. dopolnuvawa na Zakonot za prosvetnata

Trajko Veqanoski: Blagodaram. inspekcija }e se postigne su{tinsko

Ima zbor pratenikot Violeta Ta{eva, podobruvawe vo sistemskata kontrola i

povelete. nadzor, kako na predu~ili{noto, taka na

Violeta Ta{eva: Blagodaram. osnovnoto, srednoto i visokoto

obrazovanie, kako i u~eni~kiot i

Jas cenam deka predlo`enite izmeni i studentskiot standard. Toa podrazbira

dopolnuvawa na Zakonot za prosvetnata deka postojanoto evaluirawe na

inspekcija treba da se donesat poradi obrazovnite institucii, no i

slednive pri~ini: poedine~nata evaluacija na nastavniot i

Iako vo Zakonot i za osnovno i za rakovodniot kadar vo funkcija na

sredno i za visoko obrazovanie postojat obezbeduvawe na pogolem kvalitet i

posebni prekr{o~ni odredbi so koi konkurentnost vo obrazovanieto }e se

istite se ureduvaat, imame realno edna postigne, {to go ka`uvaat prethodnite

sostojba kade {to postoi dolg vremenski primeri na primena na ovaa mandatna

period koj pominuva, od storen prekr{ok postapka vo drugite inspektorati. Od

do izrekuvawe na sankcija. Imeno vo taa pri~ina jas }e ja glasam ovaa

site ovie sistemski zakoni, se izmena i dopolnuvawe na Zakonot i se

napravija mnogu izmeni i dopolnuvawa vo nadevam deka i drugite kolegi istoto

nasoka na podobruvawe na kvalitetot na toa }e go poddr`at.

obrazovanieto. No vo Zakonot za Trajko Veqanoski: Blagodaram.

prosvetnata inspekcija ne se napravija

izmeni so koi }e dobievme poefikasno, Bidej}i e iscrpena listata prijaveni za

efektivno i a`urno vodewe na postapkite zbor, konstatiram deka op{tata rasprava

za poveduvawe na prekr{o~na postapka po Predlogot na zakonot e zavr{ena.

pred nadle`nite sudovi, vo slu~aj na Vrz osnova na izve{taite na Komisijata

konstatiran zakonski prekr{ok. Imeno vo za obrazovanie, nauka i sport kako

Zakonot za prosvetnata inspekcija nema mati~no rabotno telo i Zakonodavno-

odredba koja za storen prekr{ok pravnata komisija i raspravata na

98/50.-

sednicata na Sobranieto, na Sobranieto

mu predlagam da go usvoi sledniov

zaklu~ok:

1. Predlogot na zakonot za izmenuvawe i

dopolnuvawe na Zakonot za prosvetnata

inspekcija e prifatliv i mo`e da se

dade na natamo{no odnosno na vtoro

~itawe.

2. Ovoj zaklu~ok zaedno so

stenografskite bele{ki od sednicata na

Sobranieto da se dostavi do Komisija za

obrazovanie, nauka i sport i

Zakonodavno-pravnata komisija na

Sobranieto na Republika Makedonija.

Predlo`eniot zaklu~ok go stavam na

glasawe.

Ve povikuvam da glasame.

Vkupno glasaa 57 pratenika, za

predlo`eniot zaklu~ok glasaa 56, nema

vozdr`ani, eden protiv.

Konstatiram deka Sobranieto go usvoi

predlo`eniot zaklu~ok.

Tuka ja prekinuvam dene{nata sednica.

Prodol`uvame utre vo 11,00 ~asot so

istata sednica.

(Sednicata prekina so rabota vo 17,53

~asot)









98/51.-